Jedro

Ker pritožba zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, ni dovoljena, je prvostopni organ vloženo pritožbo kot nedovoljeno pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP, Uradni list RS, št. 80/1999 s spremembami) zavrgel tožnikovo pritožbo zoper odločbo o pritožbi št. 124 5/2011, ker pritožba zoper drugostopno odločbo ni dovoljena. Takšna odločitev je bila potrjena tudi z odločbo župana Občine Ruše, št. 124 11/2011 z dne 10.2.2011, ki je o zadevi odločal na drugi stopnji.

Tožnik se v laični tožbi s takšno odločitvijo ne strinja. V tožbi in njeni dopolnitvi zatrjuje, da je upravičen do denarne socialne pomoči in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne iz v odločbi navedenih razlogov. Navaja, da je bila tožnikova vloga za dodelitev izredne denarne občinske pomoči z odločbo št. 124 79/2010 z dne 5.1.2011 zavrnjena, ker tožnik za odobritev takšne pomoči ni izpolnjeval pogojev. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, župan pa je kot drugostopni organ njegovo pritožbo z odločbo št. 124 5/2011 z dne 17.1.2011 zavrnil. Tožnik je v tej zadevi sprožil tudi upravni spor, o katerem odloča Upravno sodišče RS, Oddelek v Mariboru pod št. II U 85/2011. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in drugostopni odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Predmet tega upravnega spora je sklep občinske uprave Občine Ruše, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena tožnikova pritožba zoper odločbo organa druge stopnje. V predmetnem upravnem postopku je namreč tožnik vložil vlogo za dodelitev izredne občinske socialne pomoči, ta pa je bila na prvi stopnji zavrnjena. Tožnik se je zoper takšno odločitev pritožil, drugostopni organ pa je njegovo pritožbo zavrnil. Tožnik s takšno odločitvijo ni bil zadovoljen, zato je sprožil upravni spor, o katerem je odločalo Upravno sodišče, Oddelek v Mariboru, pod št. II U 85/2011, zoper drugostopno odločbo pa je vložil tudi pritožbo.

Pritožba je redno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložiti zoper odločbo, izdano na prvi stopnji (prvi odstavek 229. člena ZUP), pritožba zoper odločbo izdano na drugi stopnji pa ni dovoljena, zato jo prvostopni organ v skladu s prvim in drugim odstavkom 240. člena ZUP kot nedovoljeno zavrže. Upravna organa sta navedena določila pravilno uporabila in tožnikovo pritožbo, ki jo je dne 24.1.2011 vložil zoper odločbo organa druge stopnje št. 124 5/2011 z dne 17.1.2011, kot nedovoljeno zavrgla. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da tožnikove navedbe v zvezi z odločitvijo o vlogi za odobritev izredne občinske socialne pomoči niso predmet obravnave v tem upravnem sporu, pravilnost te odločitve je sodišče namreč presojalo v zadevi II U 85/2011.