Jedro

Nepravilno je stališče, da beseda "Slovenia", ker sama po sebi ne more predstavljati nobene distrinktivne značilnosti (pojasnjuje le izvor blaga in storitev), sploh ne bi smela biti upoštevana v analizi podobnosti med primerjanimi znaki.

Izrek

Tožba se zavrne. Stroškovni zahtevek tožnika se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljevanju: Urad) zavrnil ugovor tožnika zoper registracijo znamke št. ... "T ES Slovenia" ki jo je vložil A.A.A., Nemčija, ki ga zastopa A.A., odvetnica iz A.. V obrazložitvi odločbe Urad navaja, da je dne 7. 7. 2005 prejel prijavo znamke za znak "T ES Slovenia" za blago in storitve po Nicejski klasifikaciji, sprejeti z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (v nadaljevanju: NK) razvrščene v razrede 09, 16, 35, 36, 41 in 42. Tožnik je dne 30. 1. 2007 zoper registracijo znamke vložil ugovor, v katerem je navedel, da je imetnik štirih prejšnjih znamk za istovrstno ali podobno blago in storitve in sicer znamk št. ... "TIS", št. ... "ETIS", št. ... "TELEKOM SLOVENIJE" in št. ... "TISA" (vsi znaki v besedah z običajnimi črkami). Razen tega je navedel, da je imetnik figurativne znamke št. ... "TS" (ta znamka nima statusa prejšnje znamke, saj je bila prijavljena dne 12. 10. 2005, torej po dnevu prijave ugovarjane znamke, zaradi česar je Urad ni mogel upoštevati). Tožnik je menil, da je prijavljena znamka tako podobna njegovim znamkam, da so podani zavrnilni razlogi po točki b) prvega odstavka 44. člena zakona, v zvezi z znamko "TELEKOM SLOVENIJE" pa še po točki c) prvega odstavka istega člena, saj meni, da je ta znamka v Sloveniji sloveča znamka, in zahteval zavrnitev znamke. Urad je preveril utemeljenost navedb v ugovoru in ugotovil, da ugovor ni utemeljen in da je znamko mogoče registrirati za prijavljeno blago in storitve. Urad je opravil celovito presojo vseh znakov (z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika) ter primerjal prijavljeno znamko z znamkami tožnika. Pri vizualni primerjavi Urad navaja, da je v znakih vseh tožnikovih znamk celoten tekst njihov najbolj dominanten del, tudi v znaku znamke "TELEKOM SLOVENIJE", ki je sestavljen iz dveh besed. V prijavljenem znaku je dominantnejša črkovna zveza T ES, že zato, ker je na začetku teksta, pa tudi zato, ker je za razliko od besede Slovenia napisana z velikimi tiskanimi črkami. Pri primerjavi znakov s pomočjo črkovne analize, ki se uporablja za ugotavljanje vizualne podobnosti znakov, sestavljenih le iz besed z običajnimi črkami, so pomembni naslednji elementi oziroma kriteriji: število in dolžina besed, skupne črke ali zlogi, predvsem prve in zadnje črke ali zlogi, tuje črke, posebni črkovni sklopi ali zlogi. Pri primerjavi besed TIS in T ES SLOVENIA ugotavlja, da sta vizualno znaka precej različna. Pomembna je razlika v številu besed, predvsem pa v skupnem številu črk v njih. Enaka prva črka T in črka S, ki se pojavljata v prvem delu obeh znakov, sta sicer opazni, kljub vsemu pa ne zadostujeta za ugotovitev o vizualni podobnosti obeh znakov kot celot. Pri primerjavi besed ETIS in T ES SLOVENIA Urad ugotavlja, da se primerjana znaka razlikujeta v vseh elementih - različno število besed, različno število črk v besedah, različne so tudi črke v primerjanih besedah - beseda ETIS vsebuje poleg črk T in S še dva samoglasnika, E in I - črko E vsebuje tudi besedna zveza T in ES, vendar je črka E na drugih mestih - pri ETIS na prvem mestu, pri T ES pa v bistvu na sredi. Znaka sta vizualno dovolj različna. Pri primerjavi besed TELEKOM SLOVENIJE in T ES SLOVENIA Urad ugotavlja, da sta si primerjani besedi nedvomno podobni, tudi vizualno (povsem istovetnih je prvih sedem črk v obeh besedah od skupaj devet oz. osem). Niso pa si podobne prve besede v obeh znakih, T ES in TELEKOM. Res se oba primerjana sklopa črk začenjata s črko T, ki jih sledi črka E, s tem pa se vsaka podobnost neha. Predvsem sta različno dolgi, različne pa so tudi vse druge črke. Predvsem zaradi tega sta tudi znaka kot celoti vizualno različna, saj je besedna zveza T ES SLOVENIA vizualno opazno različna od besedne zveze TELEKOM SLOVENIJE. Urad prav tako ugotavlja, da ne obstoja vizualna podobnost pri primerjavi besed TISA in T ES SLOVENIA. Pri fonetični primerjavi znakov znamk TIS in TE E ES SLOVENIA Urad meni, da ga povprečni potrošnik ne bo izgovarjal kot TE I ES (tako se sicer pravilno izgovarjajo kratice), pač pa kar TIS - v kolikor se namreč kratica lahko izgovori kot beseda, jo bo povprečen slovenski potrošnik izgovoril kot "normalno" besedo in ne kot kratico. Drugače velja za kratice, ki so sestavljene iz črk, ki jih ni možno povezati v celoto kot besedo (pomeni, da ne vsebujejo samoglasnikov ali črke R). Črkovno zvezo T ES bo zato povprečni Slovenec izgovoril kot TE E ES ali vsaj kot TE ES, nikakor pa ne kot TES. Pa tudi, če bi besedici TIS in T ES izgovoril podobno (TIS - TES), znaka kot celoti fonetično nikakor nista podobna, saj vsebuje drugi še besedo SLOVENIA. Pri fonetični primerjavi znakov znamk ETIS in TE E ES SLOVENIJA Urad meni, da bo besedo ETIS povprečni slovenski potrošnik izgovarjal kot samostojno besedo, torej kot ETIS (in ne kot kratico, torej kot E TE I ES), in da je kot taka fonetično povsem različna od izgovorjave besed T ES SLOVENIA v prijavljenem znaku. Da sta fonetično različna Urad meni tudi za znaka TELEKOM SLOVENIJE in TE E ES SLOVENIA, predvsem zaradi razlik med besedama TELEKOM in T ES, katerih izgovorjava vpliva na celotno fonetično dojemanje obeh znakov. Urad tudi ugotavlja, da sta fonetično povsem različna znaka TISA in TE E ES SLOVENIA, saj pri besedi TISA ni za pričakovati, da jo bo povprečni potrošnik izgovarjal kot kratice, ampak le kot besedo TISA. Ne glede na isto prvo črko T v obeh znakih, sta znaka fonetično povsem različna. Pri pomenski primerjavi besed oz. znakov znamk "TIS" in "ETIS" Urad ugotavlja, da sta povsem fantazijska, se pravi, da sama po sebi nimata nobenega pomena - pomen imata le kot kratici (TIS - telefonski imenik Slovenije; ETIS - elektronski telefonski imenik Slovenije), ki pa ju po mnenju Urada povprečni potrošnik ne pozna oz. mu niso prva asociacija, ko vidi katerega od obeh znakov. Praviloma namreč potrošnik ne razmišlja o znamkah oz. njihovem pomenu, pač pa jih doživlja povsem podzavestno. V primeru znamke "TISA" po mnenju Urada ne razmišlja o tem, zakaj se uporablja ime drevesa ali ime reke na področju Balkana (TISA je tako vrsta drevesa, kot tudi ime reke) za označevanje določenih storitev iz razredov 39, 41 in 43 NK. Znak znamke "TELEKOM SLOVENIJE" ima seveda povsem prepoznavno vsebino, tekst je hkrati tudi ime podjetja - TELEKOM je splošno uveljavljen izraz za telekomunikacijsko podjetje, SLOVENIJE pa ime države (v ustreznem sklonu). Besedna zveza T ES SLOVENIA oz. njen prvi del, T ES, nima evidentnega pomena. Tožnik navaja, da je to lahko le kratica za Telekom Slovenije ter navaja, da se kratica TS izgovarja kot T ES, kar je nesmiselno - ni namreč nobene razlage, zakaj bi se črka T ne izgovarjala kot TE, če se črka S izgovarja kot ES; TS bi bilo fonetično TE ES in ne T ES, kot trdi tožnik. V kolikor bi povprečni potrošnik celo T ES dojemal kot Telekom Slovenije, pa bi ga skoraj zagotovo motila beseda SLOVENIA v prijavljenem znaku. Znak bi namreč v tem primeru pomenil: TELEKOM SLOVENIJE SLOVENIA, kar bi bilo precej nesmiselno. Urad zato zaključuje, da prijavljeni znak kot celota, z upoštevanjem vseh treh vidikov podobnosti, vizualnega, fonetičnega in pomenskega, ni podoben nobenemu od znakov tožnikovih znamk. Pogoj podobnosti znakov pa je eden od nujnih pogojev za zavrnitev prijavljene znamke na katerikoli osnovi iz prvega odstavka 44. člena zakona, torej tudi za pogoje po točkah b) in c). Urad zato ni preverjal eventualne istovrstnosti ali podobnosti blaga in storitev primerjanih znamk, prav tako pa tudi ne eventualnega statusa slovečnosti, ki ga je vložnik ugovora v ugovoru navajal za znamko "TELEKOM SLOVENIJE". Zato je Urad tožnikov ugovor zavrnil, postopek za registracijo izpodbijane znamke pa nadaljeval. Tožnik nasprotuje izpodbijani odločbi in uveljavlja vse tožbene razloge. V tožbi navaja, da je Urad pri svojem odločanju povsem prezrl odločitve Upravnega sodišča v podobnih zadevah. Sklicuje se na sodbo št. U 351/2001, v kateri je Upravno sodišče glede znamke TIS Telefonski imenik Slovenije zapisalo, da besedilo "Telefonski imenik Slovenije" pojasnjuje kratico TIS. Povprečni potrošnik bo tako povezal znaka Telefonski imenik Slovenije in TIS. Za obravnavano zadevo je to pomembno tudi zato, ker bo povprečni potrošnik povezal T ES Slovenia z znamko Telekom Slovenije, saj bo mlajšo znamko prepoznal kot kratico starejše, sloveče znamke. Glede na tako sodno prakso tožnik predlaga sodišču, da oceni, upoštevajoč enake kriterije, kot jih je upoštevalo v citirani sodbi, primerjavo med znamkami tožnika in izpodbijano znamko. Glede primerjave med primerjanima znakoma TIS in T ES Slovenia tožnik navaja, da je prijavljeni znak sestavljen iz treh delov. Beseda Slovenia ne more sama po sebi predstavljati nobene distinktivne značilnosti, zato je potrebno primerjati le znake TIS in T ES. Ta znaka ima oba po tri črke, začneta in končata se z isto črko, med njima pa je samoglasnik E, ki ga povprečni potrošnik prebere kot I. Po mnenju tožnika naj bi bila tako podobnost za povprečnega potrošnika povsem izkazana, tako po pomenu, videzu, kot iz fonetičnega vidika. Glede primerjave znaka ETIS z znakom prijavljene znamke tožnik navaja, da je že na prvi pogled vidno, da so vse črke v starejši znamki na prominenten način prikazane v mlajši znamki, pri čemer se črka S pojavlja dvakrat. Povprečen potrošnik, če ne bo posebej pozoren, ne bo prepoznal razlike. Glede primerjave znaka TELEKOM Slovenije z znakom prijavljene znamke, tožnik navaja, da je Telekom Slovenije sloveča znamka, kar je tožnik pravočasno dokazoval. Uradu očita, da je povsem pozabil na pravila, ki se nanašajo na notornost znamke in nevarnost t. i. "sekundarne dilucije" (razvodenitve). Sklicuje se na citirano sodbo Upravnega sodišča, kjer je sodišče zapisalo, da povprečni potrošnik (na področju telekomunikacij) pod nekaterimi pogoji prepozna kratice. Vsak povprečni potrošnik v Sloveniji pozna Telekom Slovenije, in pojavljanje kratic T S, ali T ES, ali kakršnakoli druga kombinacija bo v njem nedvomno sprožila asociacijo s slovečo znamko. Glede primerjave znaka TISA z znakom prijavljene znamke tožnik navaja, da je prijavljeni znak sestavljen iz treh delov. Beseda Slovenia ne more sama po sebi predstavljati nobene distinktivne karakteristike, ki bi pripomogla k razlikovanju. Znaka TISA in T ES Slovenija vsebujeta podobne črke, na podobnih mestih, oba znaka se začneta in končata z istim znakom. Povprečni potrošnik bo tako nedvomno zmeden. Glede posameznih elementov podobnosti tožnik še ponavlja, da v predhodni znamki tožnika, ki ima znak TIS, le-ta pomeni v primerjavi s prijavljeno znamko (TES) razliko le v eni sami črki (I), ki jo je v običajnem zapisu težko opaziti in ločiti od črke E. Gre torej za vizualno podobnost, pa tudi fonetično, saj povprečni potrošnik ne bo opazil razlike, če bo, primeroma na radiu, slišal: "Uporabite storitve TIS Telekoma Slovenije", ali: "Uporabiti storitve TIS iz Slovenije", in: "Uporabite storitve T ES Slovenia". Pri tem ne gre prezreti, da se samoglasnik "E" v slovenskem jeziku prebere skoraj tako kot samoglasnik I. V predhodni znamki tožnika, ki ima znak ETIS, gre v primerjavi s prijavljeno znamko za vizualno podobnost, pa tudi fonetično, saj povprečni potrošnik ne bo opazil razlike, če bo, primeroma na radiu, slišal: "Uporabite storitve ETIS Telekoma Slovenije" in "Uporabite storitve T ES Slovenia". Tožnik se nadalje sklicuje, da je njegova predhodna znamka TELEKOM SLOVENIJE, v kraticah torej TS, ali fonetično T ES, sloveča znamka. Podobnost s prijavljeno znamko bo še bolj opažena zato, ker v obeh primerih obstaja beseda Slovenija. Fonetično sta prijavi skoraj identični, saj povprečni potrošnik ne bo opazil razlike, če bo, primeroma na radiu, slišal: "Uporabite telefonske povezave TELEKOMA SLOVENIJE" in "Uporabite telefonske povezave T ES SLOVENIA". V zvezi s svojo predhodno znamko, ki ima znak TISA, ki ga tožnik primerja z znakom prijavljene znamke, tožnik navaja, da gre za razliko le v dveh samoglasnikih in sicer I in A, gre torej za vizuelno podobnost. Fonetično sta prijavi skoraj identični, saj povprečni potrošnik ne bo opazil razlike, če bo, primeroma na radiu, slišal: "Uporabiti storitve TISA Telekoma Slovenije", ali, alternativno: "Uporabite storitve TISA iz Slovenije", in: "Uporabite storitve T ES-a Slovenia" (drugi sklon ednine). Tožnik meni, da obstoja pomenska, vizualna in fonetična podobnost med primerjanimi znamkami. V vsakem primeru pa ne veljajo trditve Urada, da povprečni potrošnik ne bo prepoznal besede TIS kot kratic, saj je nasprotno ugotovilo sodišče v citiranih pravnomočnih sodbah. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne Uradu v ponovno odločanje, tožniku pa povrne stroške postopka.

Urad v odgovoru na tožbo navaja, da tožnik v tožbi navaja argumente, ki zadevajo tako absolutne, kot tudi relativne razloge za zavrnitev znamk, čeprav se tožba nanaša na odločbo, s katero je Urad zaključil postopek ugovora, pri čemer se ugovor vedno nanaša le na relativne razloge za zavrnitev znamke. V zvezi s tožbenim ugovorom tožnika, ki se sklicuje na odločitev Upravnega sodišča v zadevi znamke "TIS - telefonski imenik Slovenije", Urad navaja, da med obema primeroma ne vidi skupnih elementov; pri znamki "TIS - Telefonski imenik Slovenije" je šlo poleg tega za absolutne zavrnilne razloge (opisovalnost oziroma generičnost znaka), medtem, ko gre pri obravnavanem primeru za relativne zavrnilne razloge, saj je Urad v izpodbijani odločbi obravnaval ugovor. Tožnik pa ni navedel, da mu je Urad kot znamko registriral znak "TIS", saj bi pri tej črkovni zvezi lahko šlo za kakršnokoli črkovno zvezo, kratico ali pa le izmišljeni znak (in ne nujno za kratico za Telefonski imenik Slovenije), zaradi česar je Urad registriral ta znak kot znamko, medtem ko je bila v znaku "TIS - Telefonski imenik Slovenije" črkovna zveza pojasnjena in ni predstavljala več nobenega razlikovalnega elementa. V primeru znaka izpodbijane odločbe "T ES Slovenia" je Urad v postopku do objave v fazi preizkusa na eventualne absolutne zavrnilne razloge ravnal popolnoma enako, črkovno zvezo "T ES" pa je imel za dovolj razlikovalni element znaka, da je znak prestal preizkus na absolutne zavrnilne razloge. Črkovna zveza "T ES" namreč lahko pomeni karkoli. Razlaga, da pomeni Telekom Slovenije, pa bi pomenila, da znak "T ES Slovenia" pomeni "Telekom Slovenije Slovenia", kar je nenavadno. Urad se v svojih odločitvah drži pravila, da ne prejudicira pomena črkovnih zvez, razen, ko so pojasnjene v drugem tekstualnem delu istega dela, oziroma, če celoten znak ni taka zaključena celota, ki ne dopušča dvomov glede pomena kratic. Črkovne zveze "T ES" ni Urad niti v preizkusu na absolutne, niti na relativne razloge, enostavno prevajal v Telekom Slovenije, zato je tudi pri obeh preizkusih odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Glede besede "Slovenia" v znaku izpodbijane znamke pa Urad meni, da v kolikor ne predstavlja nobene distinktivne značilnosti, kot to trdi tožnik, te besede še ne more ignorirati oziroma ne upoštevati pri preizkusu podobnosti znakov. Urad sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Prijavitelj izpodbijane znamke A.A.A., Nemčija, ki ima v tem postopku položaj stranke, ki bi ji bila odprava izpodbijanega upravnega akta lahko v neposredno škodo, na tožbo ni odgovoril. Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2008 še navaja, da Urad želi najprej preizkusiti znamko glede podobnosti in če je ta pogoj izpolnjen, še preizkusiti podobnost seznama blaga in storitev. Tak način pomeni postavljanje podobnosti znamk nad podobnostjo blaga ter enakopravno obravnavanje podobnosti znamk, kjer so seznami blaga in storitev zelo nizke stopnje podobnosti, z znamkami, kjer so seznami blaga in storitev visoke stopnje podobnosti. Tako stališče je po mnenju tožnika zmotno, saj je v neskladju z odločbo Sodišča evropskih skupnosti v zadevi C-342/97 in posledično v neskladju z odločitvami Urada za harmonizacijo notranjega trga (v nadaljevanju: OHIM) v zadevah, kjer gre za visoko stopnjo podobnosti v blagu in storitvah in nižjo stopnjo podobnosti med znamkami. Sodišče je namreč zapisalo: "Bolj podobno kot je blago in storitve in bolj kot je distinktivna prejšnja znamka, večja je možnost zmede". Tako stališče je zmotno tudi iz gramatikalne razlage določbe b) 1. odstavka 44. člena ZIL-1, ki zahteva kumulativnost pogojev podobnosti znamk in blaga in storitev ter ne dela razlik med tema dvema pogojema. Ob upoštevanju zgoraj navedene odločbe C-342/97 bi moral Urad ugotoviti, da je starejša znamka "TIS" razlikovalna ter ugotoviti, da je seznam blaga in storitev med navedeno in prijavljeno znamko v bistvu identičen, zaradi česar je možnost zmede večja tudi ob nižji stopnji podobnosti med znakoma. Glede na odločitev Ustavnega sodišča RS v zadevi Up 1201/2005, je Urad po uradni dolžnosti dolžan upoštevati pravo in sodno ter upravno prakso organov EU, v konkretnem primeru sodišča Evropskih skupnosti in OHIM. Po mnenju tožnika bi Urad moral spremeniti svoje stališče tako, da bi sočasno obravnaval podobnost znamk in podobnost blaga in storitev. Glede vprašanja razlikovalnosti designacij držav je Urad v skladu s citirano odločitvijo Ustavnega sodišča vezan na odločitve OHIM, ki je v številnih zadevah odločil, da splošno poznane oblike držav ne morejo predstavljati prav nobene razlikovalne sposobnosti. Tožeča stranka se sklicuje na zadevo 2340/2004 OHIM in zaključuje, da v obravnavanem primeru tudi beseda "Slovenia", ki je le splošno poznan angleški opis za Slovenijo, kot geografska oznaka ne more biti primerna za razlikovanje in posledično je neupoštevna za primerjavo podobnosti ali različnosti, zaradi česar bi moral Urad primerjati le besedi "TIS" in "T ES".

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je, ali je znak izpodbijane znamke "T ES Slovenia" zamenljivo podoben znakom naslednjih tožnikovih znamk: "TIS", "ETIS", "TELEKOM SLOVENIJE" in "TISA".

Materialnopravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi so določbe točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 (Uradni list RS, št. 51/06, Uradno prečiščeno besedilo), po katerih se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe in če so blago ali storitve, na katere se nanašata znak in znamka, enaki ali podobni, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Za obstoj zavrnilnih razlogov za registracijo znamke po citirani zakonski določbi morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja: enakost oz. podobnost prijavljenega znaka in registrirane znamke ter enakost oz. podobnost blaga/storitev, na katere se nanašata prijavljeni znak in registrirana znamka. Za podobne je v smislu citirane določbe potrebno šteti tiste znake, ki povprečnemu potrošniku ne omogočajo ločevati med blagom različnih proizvajalcev, s čimer bi bila izničena temeljna funkcija blagovnih znamk, to je razlikovati blago različnih proizvajalcev na trgu. Podobnost med znaki se po ustaljeni upravni in sodni praksi ugotavlja po metodi celovite presoje, po kateri se znaki med seboj primerjajo z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika. Znaki se med seboj primerjajo tako, kot so prijavljeni, upoštevajoč pri tem vse sestavne elemente. V zvezi z tožnikovo znamko "TELEKOM SLOVENIJE" pa so materialnopravna podlaga za odločitev tudi določbe točke c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, po katerih se kot znamka ne sme registrirati znak, ki je enak ali podoben prejšnji znamki druge osebe, ki je registrirana za blago ali storitve, ki niso enaki ali podobni blagu ali storitvam, za katere je bila registracija zahtevana, če bi uporaba takega znaka brez upravičenega razloga izkoristila ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke ali če bi uporaba takega znaka nakazovala povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke in bi to utegnilo škodovati interesom imetnika prejšnje znamke.

Urad je znake konkurirajočih znamk primerjal z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, ter ugotovil, da so si po vsakem posameznem vidiku, kot tudi celostno gledano, različni.

Poglavitni tožbeni očitek v zvezi z analizo podobnosti med primerjanimi znaki je, da bi moral Urad ugotoviti, da beseda "Slovenia" ne more sama po sebi predstavljati nobene distinktivne značilnosti, ker pojasnjuje le izvor blaga in storitev, zaradi česar bi bilo potrebno primerjati le znake tožnikovih znamk s črkovno zvezo "T ES" iz znaka izpodbijane znamke. Sodišče ugotavlja, da je Urad kot dominantnejšo v znaku izpodbijane znamke določil črkovno zvezo "T ES" ter pojasnil, da je le-ta dominantnejša že zato, ker je na začetku teksta, pa tudi zato, ker je za razliko od besede "Slovenia" napisana z velikimi tiskanimi črkami. Sodišče se strinja z Uradom, da je razlog za določitev navedene črkovne zveze za dominantnejši del izpodbijane znamke predvsem tudi dejstvo, da beseda "Slovenia" kot poimenovanje države (sicer v tujem jeziku) nima razlikovalnega učinka, saj kot taka le pojasnjuje izvor blaga in storitev. Vendar sodišče meni, da se tudi opisovalnih delov, oziroma tistih, ki niso določeni za dominantne, v postopku preizkušanja razlogov za zavrnitev znamke na osnovi ugovora ne sme kar zanemariti, pač pa ustrezno upoštevati. Čeprav torej Urad črkovni zvezi "T ES" pripiše dominantnejši pomen, besede "Slovenia" iz analize ne izključi. Sodišče meni, da je način, na katerega Urad to besedo v primerjavo vključi, sprejemljiv, saj tudi zgolj dejstvo, da je izpodbijani znak sestavljen iz črke in dveh besed, od katerih je druga daljša (8 črk), do določene mere opredeli celostno podobo znaka. Sodišče torej meni, da beseda "Slovenia" pri razlaganju razlik med znakoma ni bila vodena kot enakovreden element črkovni zvezi "T ES", saj je Urad ob primerjavi vsakega posameznega znaka znamke tožnika v smislu črkovne analize ugotavljal predvsem enakost oziroma različnost črk iz črkovne zveze "T ES" s črkami, ki sestavljajo posamezno tožnikovo znamko. Tudi v kolikor bi povsem zanemarili besedo "Slovenia" pri opravljenih analizah podobnosti, ki je imela torej po mnenju sodišča pri analizah Urada svojo vlogo predvsem v smislu še ene (daljše) besede v znaku, ki kot taka doprinese k vizualni različnosti znaka kot celote, je potrebno pritrditi Uradu v njegovih zaključkih, da si primerjani znaki med seboj niso podobni.

Ni pa, na drugi strani, prepričljiv tožnik s svojimi trditvami o podobnosti med posameznimi znaki, ko v tožbi sam opravi primerjavo med le-temi: pri primerjavi znaka "TIS" in črkovne zveze "T ES" iz izpodbijanega znaka trdi, da se samoglasnik "E" v slovenskem jeziku prebere skoraj tako kot samoglasnik "I", s čimer se sodišče ne strinja, saj črka "E" za razliko od črke "I" med soglasnikoma "T" in "S" spremeni besedo, zlasti v fonetičnem smislu; v zvezi s primerjavo znaka "ETIS" pa sodišče ugotavlja, da ga tožnik kljub svojemu nasprotnemu mnenju primerja s celotnim izpodbijanim znakom "T ES Slovenia", ko navaja, da so vse črke v starejši znamki "E", "T", "I" in "S" prikazane v mlajši znamki, pri čemer se črka "S" pojavlja dvakrat; zaradi dodanega še enega samoglasnika "E" na začetku besede je po mnenju sodišča ta znak še manj, kot predhodni znak "TIS", podoben črkovni zvezi "T ES" iz izpodbijane znamke, tako v vizualnem, kot v fonetičnem smislu; enako velja za primerjavo znaka "TISA" s črkovno zvezo "T ES" iz izpodbijane znamke, saj prvo navedeni znak poleg soglasnikov "T" in "S" vsebuje še samoglasnika "I" in "A". V zvezi z znakom "TELEKOM SLOVENIJE", glede katerega tožnik zatrjuje status slovečnosti, pa sodišče ugotavlja, da tožnik neutemeljeno navaja, da je kratica tega znaka "T ES"; tožena stranka in sodišče sta namreč dolžna upoštevati znak tako, kot je prijavljen oz. registriran, torej kot "TELEKOM SLOVENIJE", kakršenkoli drugačen zapis pa za presojo ni relevanten. Sicer pa sodišče pritrjuje Uradu, da ima črkovna zveza "T ES" iz izpodbijane znamke lahko kakršenkoli pomen, razlaga tožnika, da pomeni "TELEKOM SLOVENIJE", pa ni smiselna glede na to, da bi izpodbijani znak v tem primeru pomenil "TELEKOM SLOVENIJE Slovenia", kot pravilno ugotavlja Urad.

Glede na to, da je tožnik zatrjeval tudi status slovečnosti svoje znamke "TELEKOM SLOVENIJE" in s tem uveljavljal tudi razloge iz določbe točke c) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, sodišče meni, da je Urad v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da ta zakonska podlaga v danem primeru ni relevantna, saj je potrebno najprej ugotoviti enakost oz. podobnost znakov, česar pa Urad ni ugotovil. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da bi moral Urad ugotavljati tudi podobnost blaga in storitev, saj po tem, ko je ugotovil, da si primerjani znaki niso podobni, to ne bi moglo vplivati na njegovo odločitev. Glede na citirano določbo točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 morata biti namreč za preprečitev registracije znamke hkrati izpolnjena dva pogoja: podobnost oz. enakost prijavljenega znaka in znaka registrirane znamke ter podobnost oz. enakost blaga in storitev, na katere se prijavljeni znak in registrirana znamka nanašata. Ob ugotovitvi, da si primerjani znaki niso podobni, je tako primerjava blaga brezpredmetna. Trditev tožnika, da bi tak način pomenil postavljanje podobnosti znamk nad podobnostjo blaga, sodišče zavrača: sodišče se sicer strinja z načelnim stališčem, da je zaradi večje distinktivnosti prejšnje znamke lahko možnost zmede večja tudi ob nižji stopnji podobnosti med znakoma, če gre hkrati za visoko stopnjo podobnosti med blagom/storitvami; vendar pa je potrebno najprej ugotoviti podobnost znakov, ki bo zadostila merilom iz določbe točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, česar pa Urad ni ugotovil. Tožnik pa se tudi ne more uspešno sklicevati na sodbo sodišča opr. št. U 351/2001 glede znamke "TIS Telefonski imenik Slovenije", saj gre v navedeni zadevi za drugačno pravno podlago (absolutni zavrnilni razlogi), kot pa v obravnavanem primeru (relativni zavrnilni razlogi). Sodišče še pripominja, da je ravno v odločbi Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-1201/2005, na katero se sklicuje tožnik, Ustavno sodišče RS razmejilo problematiko relativnih razlogov od problematike absolutnih razlogov za zavrnitev znamke ter zaradi navedenega razloga odločilo, da dva primera v bistvenem nista enaka.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba Urada pravilna in zakonita, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju: ZUS-1).

K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka, saj na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1 v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.