Jedro

Ker je dedinja izvedela, da je oče šest mesecev pred smrtjo sestri prepisal premoženje na podlagi pogodbe o preužitku, trdi pa, da gre za darilo, ji je treba dati možnost, da to pogodbo izpodbija (210. člen ZD).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju na podlagi 203. člena ZD in ni opravilo zapuščinske obravnave.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo dedinja T. Ž. zaradi nepopolno ugotovljenega obsega zapuščine. Sodišče šteje, da je dedinja prejela ustrezne pouke od sodišča, in sicer tudi glede deleža na nepremičnini, na kateri je bil skoraj do smrti lastnik pokojni zapustnik. Gre za nepremičnino parc. št. ... k.o. ... Dedinja je šele ob prejemu izpodbijanega sklepa ugotovila, da predmetna nepremičnina ni predmet dedovanja, zemljiškoknjižni postopek vknjižbe v zemljiško knjigo je bil začet 27. 12. 2018. Pogodba je v resnici pogodba o preužitku lahko, če ni sklenjena pol leta pred preužitkarjevo smrtjo. V resnici prikriva darilo in je zato nična. Ker želi uveljavljati nujni delež in izpodbijati pogodbo, gre za spor o obsegu zapuščine in predlaga razveljavitev sklepa.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila dedinja M. K. in predlaga zavrnitev pritožbe. Meni, da je bila dedinja zadosti opozorjena in da nepremičnina ne spada v zapuščino.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi smrtovnice, katere ni izpolnila pritožnica, ampak druga dedinja (list. št. 3), imelo podatek, da je od zapuščine le neizplačani pokojninski prejemki in denarna sredstva na računu. Zato je na podlagi 203. člena ZD obvestilo obe dedinji, da je po podatkih smrtovnice v zapuščini le denar in da naj sporočijo, če sprejemajo dedni delež, ga odstopajo ali se dedovanju odpovedujejo. Res je zapisalo, da bo sicer štelo, da zapuščinska obravnava ni potrebna. Ker dedinji nista sporočili ničesar, je izdalo izpodbijani sklep o dedovanju. V pritožbi pa dedinja opozarja, da ni vedela, da je oče odsvojil nepremičnino na podlagi pogodbe z dne 5. 12. 2012 in da je pričakovala, da bo tudi ta nepremičnina sodila v zapuščino. Ker pa je oče šest mesecev zatem, ko je bila pogodba sklenjena umrl, meni da so podani pogoji, da je pogodba navidezna in da gre za darilo. Vse to so okoliščine, katere pritožbeno sodišče ocenjuje za takšne, da jih lahko pritožnica uveljavlja kot novote, saj za prenos nepremičnine ni vedela, ker v pogodbi ni zapisana kot stranka ali obveščena o pogodbi. Zato so v pritožbi novote dovoljene in jih je treba upoštevati (337. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Zato je bilo treba sklep razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da opravi zapuščinsko obravnavo. Če bo med dedinjama še vedno spor o obsegu zapuščine, bo treba ravnati po določbi 210. člena ZD in postopek prekiniti zaradi eventuelne pravde.

6. Odločitev o stroških temelji na 165. členu ZPP. Vendar je treba pojasniti, da po 174. členu ZD vsaka stranka trpi stroške, ki jih je imela med postopkom, razen, če se bo v nadaljevanju pokazalo drugače.