1. 12. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Upravne enote Mozirje, na seji dne 1. decembra 2005

sklenilo:

Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti za odločanje o vrnitvi premoženja A. A. in B. B. se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravna enota Mozirje Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči o sporu glede pristojnosti. V svojo pristojnost za odločanje o zahtevi za vrnitev premoženja dvomi, ker je bila odločba Okrajne zaplembene komisije Gornji Grad leta 1991 izrečena za nično. Sklicuje se na pobudo za vložitev zahteve za odločitev o sporu glede pristojnosti, ki jo je pri upravnem organu vložila pooblaščenka pravnih naslednikov upravičencev do vrnitve premoženja in na tri sodne odločbe Vrhovnega sodišča. Med njimi je sklep št. II Ips 275/2002 z dne 16. 1. 2003 o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti proti sklepu Višjega sodišča v Celju v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju, s katerim se je Okrajno sodišče izreklo, da ni stvarno pristojno za odločanje o zahtevku za vrnitev premoženja A. A. in B. B. Vrhovno sodišče je pritrdilo stališču sodišča druge stopnje, da gre za denacionalizacijsko zadevo. Drugi dve sodbi sta bili izdani v drugih postopkih.

2.Na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave je Ustavno sodišče pristojno odločati o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.

3.Obravnavani primer pa ni tak. Odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti (sklep št. II Ips 275/2002) namreč temelji na presoji, da je v obravnavani zadevi podlaga za vrnitev podržavljenega premoženja Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Ustavno sodišče bi torej o sporu glede pristojnosti lahko odločalo kvečjemu, če bi tako sodišče kot upravni organ zavračala pristojnost za odločanje po določbah ZDen. Upravna enota pa ne trdi, da ni pristojna za odločanje v denacionalizacijskem postopku. Svoj dvom o pristojnosti za odločanje opira na pobudo pooblaščenke strank v postopku in na dve drugi sodbi Vrhovnega sodišča, s katerima naj bi bilo v enakem primeru, kot je obravnavani, odločeno, da ne gre za denacionalizacijsko zadevo. Dvom Upravne enote se torej nanaša na pravilnost presoje Vrhovnega sodišča o pravni podlagi za odločanje o vloženi zahtevi. Postopek za rešitev spora glede pristojnosti pa ni postopek, v katerem bi upravni organ lahko izpodbijal pravilnost odločitev Vrhovnega sodišča.

4.Ustavno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da spor glede pristojnosti, o katerem sicer odloča Ustavno sodišče na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave, ni nastal. Ker torej niso izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o sporu glede pristojnosti, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena v zvezi z 49. členom ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj