Jedro

Kupec dolžničinega solastninskega deleža nepremičnine je upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz tega dela nepremičnine, saj je predložil overjeno izjavo preostalih solastnikov o tem, kaj v naravi predstavlja kupljen delež, ter soglasje o tem, da je upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz tega dela nepremičnine. Soglasje dolžnice o tem, kaj v naravi predstavlja delež posameznega solastnika na nepremičnini, ni potrebno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki IV izreka spremeni tako, da se je dolžnica L. D. H. dolžna v roku 60. dni od prejema tega sklepa izseliti iz 1/6 nepremičnine ID znak 0000-2/8-0, ki v naravi predstavlja podstrešno stanovanje v izmeri 84 m2 v stavbi na naslovu X. z lastnim vhodom iz skupnega hodnika ter nepremičnino v istem roku prazno oseb in stvari izročiti kupcu D. D. v posest. II. Nadaljnji izvršilni stroški upnika D. D. se odmerijo na 326,06 eur.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim dopolnilnim sklepom je sodišče prve stopnje svoj sklep z dne 27. 5. 2015 dopolnilo tako, da je v točki III dolžnici L. D. H. naložilo, da se je dolžna v roku 60. dni od pravnomočnosti sklepa izseliti iz ½ nepremičnine ID znak 0000-2/9-0 na naslovu X., in omenjeno nepremičnino prazno oseb in stvari izročiti kupcu D. D. v posest. V točki IV izreka pa je predlog kupca, da se dolžnica izseli iz 1/6 nepremičnine ID znak 0000-2/8-0, zavrnilo.

2. Upnik in kupec D. D. vlaga pritožbo zoper točko IV izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da se dolžnici naloži izpraznitev in izselitev tudi iz 1/6 omenjene nepremičnine ter izročitev nepremičnine v posest upniku, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Nerazumljiv je zaključek sodišča, da naj bi za odločitev o izpraznitvi, izselitvi in izročitvi omenjene nepremičnine bilo potrebno soglasje dolžnice o tem, kaj v naravi predstavlja delež posameznega solastnika na tej nepremičnini. Takšno soglasje ni potrebno, tega pa niti ne zahteva zakon. Dolžnica ne more imeti nobenega pravnega interesa v zvezi s tem, saj sama ni več solastnica. Sodišče je tudi spregledalo, da tudi glede nepremičnine ID znak 0000-2/9-0 ni obstajalo soglasje upnika in dolžnice, kaj v naravi predstavlja njen delež do ½, pa je sodišče vseeno odločilo, da se mora dolžnica iz te ½ izseliti. Sicer pa bi sodišče tudi lahko glede na cenilno poročilo z dne 20. 9. 2011 ugotovilo, kaj v naravi predstavlja 1/6 nepremičnine dolžnice. Iz cenilnega mnenja izhaja, da gre za podstrešno stanovanje. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4523/2014. Namen sodne prakse je v varovanju solastnikov in ne dolžnika in preprečiti upniku, da bi zahteval izselitev dolžnika iz solastnega dela nepremičnine, ki ga zaseda protipravno. Sicer pa glede na določbe Stvarnopravnega zakonika lahko solastniki sklenejo več medsebojnih dogovorov, če pa sporazuma ni mogoče doseči, pa imajo solastniki na voljo delitev. Upnik pa je priložil notarsko overjeno izjavo J. D. in B. D. z dne 3. 6. 2015, iz katere izhaja, da oba kot solastnika navedene nepremičnine izjavljata, da je dolžničin delež predstavljal v nepremičnini podstrešno stanovanje v izmeri 84 m² z lastnim vhodom iz skupnega hodnika, ter da dovoljujeta in soglašata, da upnik D. D. zahteva izselitev dolžnice iz omenjene 1/6 nepremičnine. Med solastniki je tako jasno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja delež, ki ga mora dolžnica izprazniti. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnica ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani točki IV izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je med razloge, po katerih je zavrnilo predlog upnika in kupca D. D., da sodišče naloži dolžnici izselitev tudi iz 1/6 nepremičnine ID znak 0000-2/8-0 navedlo, da solastniški deleži niso etažirani, solastniki pa niso predložili etažnega načrta nepremičnine, tega pa ne morejo nadomestiti izjave solastnikov in to brez soglasja dolžnice, kaj v naravi predstavlja delež posameznega solastnika. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem poudarja, da je takšno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, nepravilno.

7. V skladu s 65. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ), ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, če je delež vsakega izmed njih določen v sorazmerju s celoto. Z vzpostavitvijo solastnine se torej vzpostavi domneva o obstoju zamišljenih idealnih delov na stvari, ki ustrezajo velikosti solastniškega deleža. Razdeljena torej ni stvar, temveč lastninska pravica. Vsak solastnik pa lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Solastnik ima tudi pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (66. člen SPZ). Zahtevati izselitev iz nepremičnine od tistega, ki nepremičnino uporablja brez pravne podlage (v konkretnem primeru zahtevati izselitev dolžnice iz 1/6 nepremičnine po pravnomočnem sklepu o izročitvi), je v smislu drugega in tretjega odstavka 67. člena SPZ posel rednega upravljanja in za opravo takšnega posla je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti.

8. Ker dolžnica ni več solastnica 1/6 omenjene nepremičnine, saj jo je na javni dražbi veljavno kupil kupec oziroma upnik, ta pa je po podatkih zemljiške knjige že vknjižen na dolžničinem solastninskem deležu 1/6 po sklepu zemljiškoknjižnega sodišča z dne 10. 9. 2015 in z učnikom od 19. 6. 2015, dolžnica nima več pravne podlage za uporabo te nepremičnine. Na konkretni nepremičnini so po novem zemljiškoknjižnem stanju tako solastniki trije, in sicer J. D. do 8/18, B. D. do 2/18 in pritožnik D. D. do 8/18. Solastniška deleža J. D. 8/18 in B. D. 2/18 ali skupno 10/18 predstavljata skupno več kot polovico vrednosti celotne nepremičnine (preostalih 8/18 pa je solastnik upnik oziroma pritožnik), zato upnik ne bi mogel zahtevati izselitev dolžnice iz 1/6 nepremičnine le, kadar ne bi dosegel soglasja ostalih dveh solastnikov, katerih skupni delež predstavlja več kot polovico nepremičnine. Napačno je bilo torej sklepanje sodišča prve stopnje, da je potrebno kakršnokoli soglasje dolžnice, saj ta vse od vknjižbe na njenem solastninskem deležu nepremičnine na kupca, ni več solastnica nepremičnine. Preostala solastnika pa sta tudi izjavila, da v naravi solastniški del, katerega je kupec kupil na dražbi, predstavlja podstrešno stanovanje v izmeri 84 m2 z lastnim vhodom iz skupnega hodnika. Solastniki so tako sklenili med seboj dogovor o razdelitvi posesti. Ker je v konkretnem primeru upnik kot kupec solastnik do 8/18 oziroma manj kot polovico vrednosti celotne nepremičnine, to pomeni, da izselitve iz celotne nepremičnine brez soglasja ostalih solastnikov ne more zahtevati. Prav zato pa je D. D. priložil overjeno izjavo preostalih solastnikov o tem, kaj v naravi predstavlja 1/6 prodanega dolžničinega solastninskega deleža ter soglasje o tem, da je D. D. upravičen zahtevati izselitev dolžnice iz omenjenega dela nepremičnine.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je odločilo, da se je dolžnica dolžna v roku 60. dni od prejema tega sklepa izseliti iz 1/6 nepremičnine ID znak 0000-2/8-0 in nepremičnino v istem roku prosto oseb in stvari izročiti v posest kupcu D. D. 10. Kupec oziroma upnik D. D. je v pritožbenem postopku uspel, zaradi česar je pritožbeno sodišče odmerilo priglašene pritožbene stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (ZOdvT) glede na to, da se je postopek začel 17. 5. 2010 z vložitvijo predloga za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino, torej v času, ko je ZOdvT veljal. Pri tem je upoštevalo vrednost predmeta 15.450,00 EUR, saj je upnik kot kupec za to ceno kupil 1/6 dolžničine nepremičnine. Po tar. št. 3468 ZOdvT znaša nagrada za pritožbo 220,20 eur, po tar. št. 6002 ZOdvT pa znaša nagrada še v znesku 20, 00 eur, oboje zvišano za 22% DDV ali 293,06 eur. Ob upoštevanju že plačane sodne takse za pritožbo v znesku 33,00 eur, skupno znašajo nadaljnji izvršilni stroški 326,06 eur.