Jedro

Že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, zato inšpektorju škode ni treba še posebej izkazovati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ prve stopnje je s 1. točko izreka izpodbijane odločbe tožnici odredil odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje v k.o. ... in sicer: odstranitev ograje s 5 metrskega priobalnega zemljišča A. na parcelah št. 168/1 in 166/1 (točka a); odstranitev kozolca s 5 metrskega priobalnega zemljišča B., ureditev primernega odvodnjavanja kozolca in zatravitev površine na parceli št. 240 (točka b); odstranitev delno utrjene brežine vodotoka B. od ceste Dobrova – Polhov Gradec do A. na parc. št. 162/7 in 166/2 (točka c) in odstranitev nasutja in odpadkov s priobalnega zemljišča B. na parc. št. 237/1, 240 in 241 (točka d). Rok za izvršitev izreka je 10. 9. 2014. V 2. točki izreka je bilo odločeno, da mora tožnica o izvršitvi ukrepa takoj obvestiti inšpektorico, ki je izdala odločbo; s 3. in 4. točko izreka je bilo odločeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da v tem postopku stroški niso nastali.

2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je tožnica izvajala posege na priobalnih zemljiščih in delno na vodotoku, brez predpisanega vodnega soglasja, in sicer je postavila ograjo čez A., delno utrdila brežino B., nasipavala in odlagala odpadke ob B., poleg tega pa je v nasprotju s pridobljenim vodnim soglasjem na priobalno zemljišče postavila kozolec. S tem, ko je tožnica z navedenimi dejanji brez pridobljenega vodnega soglasja posegala v vodno in priobalno zemljišče vodotoka 2. reda, je kršila 150. člen Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1). S postavitvijo ograje čez vodotok in kozolca znotraj priobalnega zemljišča je kršila tretji odstavek 38. člena ZV-1. Kršila pa je tudi drugi odstavek 68. člena ZV-1, ki določa, da je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano odlaganje in odmetavanje odkopnih in odpadnih materialov ali drugih podobnih predmetov in odlaganje odpadkov. Pri tem se toženka sklicuje na ugotovitve vodnogospodarskega nadzornika C. d.d. in strokovno mnenje ARSO o izvedenem posegu.

3. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka v obrazložitvi ne predstavi jasno, kakšna škoda naj bi bila povzročena. Meni, da je ograja postavljena tako, da le prečka A. in ne zmanjšuje pritoka vode, saj je v njenem interesu, da je ta urejen. Ukrep pod točko b) izreka je nejasen in dvomljiv, saj se ji odreja odstranitev kozolca s 5 metrskega priobalnega zemljišča B., hkrati pa tudi ureditev primernega odvodnjavanja in zatravitev površine na parceli št. 240. Glede ukrepa pod točko c) in d) navaja, da je iz posredovanega poročila in strokovnega mnenja razvidno, da se upravljalec vodotoka zaveda, da je potrebno izvesti ureditev vodotoka v takem obsegu, da se zagotovi pretočnost, prav tako pa je potrebno preprečiti erozijo in posipanje brežin. Kot lastnica zemljišč, ki mejijo na predmetnem vodotoku, ne more biti zavezanka za vodnogospodarsko ureditev. Meni, da sta navedeni točki nedorečeni. Poraja se torej vprašanje o popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnosti uporabe zakonov, zato predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

5. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8. V zadevi ni sporno, saj tem ugotovitvam toženke, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe, tožnica v tožbi ne ugovarja, da je tožnica izvedla posege na priobalnih zemljiščih in delno na vodnem zemljišču, brez predpisanega vodnega soglasja in sicer je postavila ograjo čez A., delno utrdila brežino B., nasipavala in odlagala odpadke ob B. in postavila kozolec v 3 m odmiku od B., ne da bi za to pridobila predpisano vodno soglasje (prvi odstavek 150. člena ZV-1 v zvezi s 1. točko drugega odstavka istega člena). S temi dejanji je tožnica tudi po presoji sodišča kršila tretji odstavek 38. člena ZVO-1, ki določa, da na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem ali morskem dobru, in 2. točko drugega odstavka 68. člena ZVO-1, ki določa, da je na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedano odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi.

9. Glede na navedeno je imela toženka podlago za izrek spornih ukrepov v 8. točki prvega odstavka 175. člena ZV-1, ki med drugim določa, da ima inšpektor, če ugotovi, da so bile kršene določbe tega zakona, poleg pooblastil, ki jih določa zakon, tudi pooblastilo odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje.

10. Pri tem sodišče pripominja, da v obravnavanem primeru že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti z vrnitvijo v prejšnje stanje, zato inšpektorju škode ni treba še posebej izkazovati, kar zmotno meni tožnica. Tudi sicer je toženka ukrep vzpostavitve v prejšnje stanje utemeljila na mnenju ARSO, iz katerega izhaja, da je treba vse nelegalne posege odstraniti.

11. Sodišče ne dvomi v ugotovitev toženke, da ograja čez B. zmanjšuje pretok vode, saj ta izhaja med drugim tudi iz mnenja rečnega nadzornika, tožnica pa svojega pavšalnega ugovora, da navedeno ne drži, ni z ničemer utemeljila.

12. Prav tako sta po presoji sodišča glede na ugotovljeno dejansko stanje jasna in nedvoumna tudi izrečena ukrepa pod točko c) in d), in sicer se nanašata zgolj na odstranitev posegov, za katere je bilo v postopku ugotovljeno, da jih je storila tožnica. Tožnici pa izpodbijana odločba ne nalaga vodnogospodarske ureditve vodotoka, kot zmotno navaja v tožbi.

13. Se pa sodišče strinja, da je ukrep pod točko b) izpodbijane odločbe na prvi pogled nejasen, saj hkrati odreja odstranitev kozolca s 5 metrskega priobalnega zemljišča ter njegovo primerno odvodnjavanje in zatravitev površin. Navedena nejasnost pa po presoji sodišča ni vplivala na zakonitost odločbe. Glede na navedbe v obrazložitvi odločbe je namreč jasno, da je toženka s tem ukrepom želela vzpostaviti stanje, ki je dovoljeno z vodnim soglasjem, po katerem bi moral biti kozolec oddaljen od zgornjega roba brežine 5 m, urejeno bi moral imeti ustrezno odvodnjavanje, površine, na katerih stoji, pa bi morale biti zatravene, kar je ustrezno pojasnil že upravni organ druge stopnje. Pri tem je jasno, da če tožnica kozolca s 5 metrskega priobalnega zemljišča ne bo prestavila, pač pa ga bo zgolj odstranila, ureditev njegovega odvodnjavanja in zatravitev površine pod njim ne pride v poštev.

14. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1). Sodišče je odločitev sprejelo na seji, saj tožnica navaja dejstva in dokaze, ki niso pomembni za odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).