Jedro

Ni vsaka besedna grožnja tudi resna. Ta mora biti takšna, da jo je storilec tudi objektivno zmožen uresničiti. Ker je ugotovljeno, da obdolženec, ki je oškodovancu grozil z ustrelitvijo, sploh nima strelnega orožja, ko tudi ni naredil ničesar, kar bi kazalo na namen uresničitve ogrožanja, ne gre za resno grožnjo.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec oproščen obtožbe zaradi kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po I. odstavku 145. člena KZ na škodo M. S.. Stroški kazenskega postopka v nedoločenem znesku so obremenili proračun.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je njeno spremembo v obsodilno sodbo in izrek pogojne obsodbe z določeno kaznijo dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Zadeva je bila odstopljena V. d. t. R. S., Z. o. v C.. V. d. t. s. F. H. je v dopisu z dne 25. 2. 2005, št. II Ktp (0) 23/05 sporočil, da ne bo podal stališča glede pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav sodišče druge stopnje ne dvomi, da je obdolženi v prepiru izrekel grožnjo z ustrelitvijo - sodišče prve stopnje oškodovancu in njegovi materi v tej okoliščini neutemeljeno ni verjelo, pa je pravilna ugotovitev, da ni šlo za resno grožnjo, ki bi pri oškodovancu tudi objektivno povzročilo občutek ogroženosti, kaj šele močne, kakor je to navedeno v obtožbi. Res je šlo za vaški prepir glede vožnje, v katerem so bile tudi po izpovedbi priče B. S. izrečene grožnje, vendar ta priča izrečenih besed ni potrdila. Po izpovedbi oškodovančeve matere Š. S. naj bi obdolženec grozil tudi njej. Tudi v obtožbi navedene prejšnje grožnje, do katerih naj bi po izpovedbi oškodovanca in njegove matere prišlo pred leti, ne morejo pomeniti potrditve resne grožnje iz tega dogodka, tudi zato, ker naj bi bile izrečene le njegovi materi oz. po telefonu. Očitno je, da oškodovanec nanje sploh ni reagiral, pač pa jih je v tem primeru hotel uporabiti v potrditev resnosti sedanje grožnje. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo pomen sodnega spora med obdolžencem in oškodovancem zaradi vzetega traktorja. Ni dvoma, da je bil ta tudi ozadje prepira tega dne.

Ni vsaka besedna grožnja tudi resna. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da obdolženi te grožnje ni z ničemer podkrepil. Ob zatrjevanju obdolženca, da sploh nima strelnega orožja, je vprašljivo, kako naj bi takšno grožnjo tudi uresničil. Vsaj na kraju prepira je tudi objektivno ni mogel, saj tudi po izpovedbah vseh zaslišanih prič strelnega orožja ni imel pri sebi. Očitno je, da se je prepir dne 21. 5. 2004 na kraju samem tudi končal in od izrečene besedne grožnje ni bilo nič.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi oškodovančev obisk pri zdravniku zaradi te grožnje. V spisu je zdravniško potrdilo zdravnice dr. D. J. G. z dne 2. 11. 2004, da se oškodovanec še vedno zdravi zaradi psihičnih težav, ki pa jih ta dogodek ni mogel povzročiti.

Splošno znano je, da se v takšnih prepirih pogosto izrekajo tudi besedne grožnje, kakor v tem primeru. Občutek ogroženosti oškodovanca je subjektiven in ga ni mogoče objektivno dokazovati. Razen tega mora biti izrečena grožnja takšna, da jo je storilec tudi zmožen uresničiti oziroma vsaj podkrepiti z dejanji, ki kažejo na to. Vse to pa manjka v ugotovljenem dejanskem stanju.

Ob pravilnem zaključku sodišča prve stopnje, da ni šlo za resno grožnjo, tako pritožbi okrožne državne tožilke ni bilo mogoče ugoditi.

Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti.

Zaradi zavrnitev pritožbe je odpadel izrek o stroških pritožbenega postopka.