Jedro

Sodišče po določilu 3. odstavka 180. člena ZPP sicer ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo navede tožnik. Vendar pa mora tožnik zatrjevati (in dokazati) vsa dejstva, na podlagi katerih je določeno zatrjevano dejansko stanje mogoče subsumirati pod določeno materialnopravno pravilo, drugače kot ga je tožnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Ig ... z dne ... v 1. in 3. točki izreka in odločilo, da se postopek nadaljuje kot gospodarski spor (1. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo, da mora tožeči stranki plačati 8.881.115,32 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1995 dalje do plačila (2. točka izreka) ter povrniti tožeči stranki izvršilne in nadaljnje pravdne stroške (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je obveznost tožene stranke na plačilo vtoževanega zneska z obrestmi našlo v njeni odškodninski odgovornosti za tožeči stranki nastalo škodo, ki naj bi jo tožena stranka povzročila tožeči med pogajanji za sklenitev pogodbe za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del ter notranje opreme prenove objekta hotela Lev, pa ja namen sklenitve te pogodbe brez utemeljenega razloga opustila. Pravno podlago uveljavljanemu zahtevku je našlo v 3. odstavku 30. člena ZOR.

Tožeča stranka pa je zatrjevala, da ji je tožena stranka naročila izdelavo vzorčnih sob v angleški in slovenski varianti, da jih je tožeča stranka tudi izdelala, zaradi česar vidi pravno podlago tožbenega zahtevka v direktnem naročilu tožene stranke, kar naj bi izhajalo iz dopisov tožene stranke tožeči z dne 8.7.1994 in z dne 4.1.1996. V kolikor ne gre za naročilo, pa vidi podlago v določbi 4. odstavka 210. člena ZOR o neupravičeni pridobitvi (trditve v pripravljalni vlogi z dne 11.6.1998 - list. št. 23).

Sodišče po določilu 3. odstavka 180. člena ZPP sicer ni vezano na pravno podlago tožbenega zahtevka, ki jo navede tožnik. Vendar pa mora tožnik zatrjevati (in dokazati) vsa dejstva, na podlagi katerih je določeno zatrjevano dejansko stanje mogoče subsumirati pod določeno materialnopravno pravilo, drugače kot ga je tožnik. Slednji niti ne zatrjuje, da mu je zaradi ravnanja tožene stranke nastala škoda in kdaj bi mu nastala, niti, da je do nesklenitve pogodbe prišlo zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke. Trdi celo, da "razlog za nesklenitev pogodbe ni relevanten" (trditev v 4. odstavku na list. št. 23), torej ne uveljavlja škode, niti vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo, ki sta bistveni predpostavki za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke. Tožena stranka zato utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je odločilo mimo postavljenega tožbenega zahtevka.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava glede na zgoraj navedeno dejansko podlago tožbe je le-ta ostala neizčrpana, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP.