Jedro

Pravilen in zakonit je sklep o prenosu krajevne pristojnosti v zadevi urejanja stikov med mladoletnim otrokom in očetom na tisti center za socialno delo, na območju katerega imata stalno prebivališče otrok in mati, pri kateri otrok živi.

Izrek

1. Pritožba prvotožnika se zavrne in se potrdita sodba in sklep (1. in 2. točka izreka) Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 2368/97-18 z dne 25.3.1999. 2. Pritožba drugotožnice se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (1. točka izreka) je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo prvotožnika, z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka) pa zavrglo tožbo drugotožnice zoper sklep tožene stranke z dne 4.9.1997. Z navedenim sklepom, izdanim na podlagi 85. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93 in 42/94) je tožena stranka ugodila predlogu Centra za socialno delo L. M.-P. za prenos krajevne prisojnosti v zadevi urejanja stikov ml. M.Š.Š. z očetom D.I.Š. in določila za reševanje te zadeve krajevno pristojen center, to je Center za socialno delo M. Sklep je utemeljila z določbo 81. člena ZSV, po kateri se krajevna pristojnost v vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo, določi po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo, to pa je nedvomno mladoletna M.Š.Š. ter z dejstvom, da ima mld. M. glede na svojo starost pravico sodelovati v postopku in izraziti svoje mnenje o tem, kdaj in koliko časa želi preživeti z očetom in da bo celoten postopek lažje, hitreje in z manj stroški speljan do konca v kraju njenega stalnega prebivališča. Sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe (1. točka izreka) navaja, da je odločitev tožene stranke pravilna in ima podlago v določbi 81. člena ZSV ter v določbah 3. in 12. člena Konvencije OZN o otrokovih pravicah, ki se po določbi 8. člena Ustave RS neposredno uporablja (v nadaljevanju Konvencija). Po navedenih določbah Konvencije je glavno vodilo pri vseh dejavnostih z zvezi z otroki otrokova korist (3. člen), otrok pa ima pravico do svobodnega izražanja mnenj v vseh zadevah v zvezi z njim in ima v ta namen še posebej možnost zaslišanja v kateremkoli sodnem in upravnem postopku v zvezi z njim (12. člen).

V obrazložitvi izpodbijanega sklepa (2. točka izreka) sodišče navaja, da je mladoletna M., dodeljena v varstvo in vzgojo materi in pri njej tudi živi in bi jo zato v tem postopku, glede na določbi 107. in 114. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), lahko zastopala le mati D.Š. Zato je tožbo drugotožnice, zastopane po očetu, zavrglo.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Navaja, da je prav tožena stranka določila, da se za postopek v zadevi določitve stikov med mld. M.Š.Š. in njenim očetom, določi Center za socialno delo L. M.-P. in to v času, ko je drugotožnica že živela v M. Kdaj dejansko je drugotožnica začela bivati v M. sodišče ni ugotovilo, zato je podan pritožbeni razlog nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Prenos pristojnosti na Center za socialno delo v M. je neutemeljen. Tožena stranka je namreč pred tem določila Center za socialno delo L. M.-P., kar je utemeljila s tem, da bo ta center lažje izvedel postopek. Prenašanje pristojnosti iz enega na drug center je v škodo tožnika.

Prav tako se tožnik ne strinja, da ne more zastopati drugotožnice. To, da drugotožnica živi z materjo v M., še ne pomeni, da jo tožnik ne more zastopati. Roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Po Konvenciji OZN o otrokovih pravicah sta oba roditelja odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj, in to tudi v primeru, če starši ne živijo skupaj. Upoštevati je treba, da so pri vseh dejavnostih v zvezi z otrokom glavno vodilo otrokove koristi, te pa se v postopku sploh niso ugotavljale. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpdobijano sodbo razvelajvi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa da samo odloči o stvari ter predlaga oprostitev plačila sodne takse.

Tožena stranka in prizadeta stranka D.Š. na pritožbo nista odgovorili.

K točki 1: V obravnavani zadevi je sporna določitev krajevno pristojnega centra za socialno delo v zadevi urejanja stikov mladoletne M.Š.Š. z očetom D.I.Š. Krajevna pristojnost v vseh zadevah, za katere so pristojni centri za socialno delo, je določena z ZSV. Po 1. odstavku 81. člena ZSV se krajevna pristojnost določi po stalnem prebivališču osebe, ki potrebuje pomoč in varstvo. Pri odločanju o pravici roditelja do stikov ima vedno prednost otrokova korist. Glede na navedeno in glede na to, da iz izpodbijane sodbe izhaja in tudi ni sporno, da ima mladoletna M. stalno prebivališče v M., je tudi po presoji pritožbenega sodišča, za urejanje stikov pristojen Center za socialno delo v M., kot je to določeno s sklepom tožene stranke. Na drugačno odločitev ne more vplivati sklicevanje tožnika na sklep tožene stranke, s katerim je ta odločila, da se za postopek v zadevi določitve stikov med njim in njegovo hčerko M., določi Center za socialno delo L. M.-P. Ta sklep, ki je bil izdan na predlog tožnika, ni predmet tega upravnega spora. Predmet tega upravnega spora je prenos krajevne pristojnosti iz enega na drug organ, za kar ima tožena stranka posebno pooblastilo v določbi 85. člena ZSV.

Za obravnavo tožbe, ki jo je vložil v upravnem sporu mladoletnik, če ga ne zastopa roditelj, pri katerem živi oziroma brez ustreznega akta pristojnega centra za socialno delo, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage. Zato je tožbo mladoletne M. pravilno zavrglo (83. člen ZPP/77).

Pritožbeni ugovori o pravicah, ki jih ima prvotožnik kot roditelj po mednarodnih konvencijah, ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker glede na navedno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožnikovo pritožbo, na podlagi 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS, zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izdpodbijano sodbo in sklep.

K točki 2: Glede na 114. člen ZZZDR je nedovoljena pritožba, ki jo je prvotožnik vložil v imenu drugotožnice. Zato bi jo moralo, na podlagi 3. odstavka 358. člena ZPP/77, zavreči že sodišče prve stopnje. Ker tega ni storilo, jo je zavrglo na podlagi 367. člena ZPP/77 v zvezi s 16. členom ZUS pritožbeno sodišče. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je pristojno odločiti sodišče prve stopnje (1. odstavek 173. člena ZPP/77 v zvezi s 16. členom ZUS), ki je predlogu ugodilo in tožnika oprostilo plačila takse, kar velja za vse vloge in dejanja v postopku.