Jedro

Nasprotni udeleženec (NU) je že večkrat ogrožal predlagateljico in iz neizpodbijane ocene CSD izhaja, da NU do svojih nasilnih ravnanj in nasilnega odnosa ni kritičen, pomoč pa zavrača. Ob upoštevanju navedenega, NU z le pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne omaje zaključka prvostopenjskega sodišča o verjetnosti, da bo tudi v prihodnje s poskusi dejanj, ki ogrožajo predlagateljico, nadaljeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca (NU) zoper sklep z dne 16. 12. 2021, s katerim mu je izreklo ukrepe po 19. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), in sicer naslednje prepovedi: vstopiti v stanovanjsko hišo na naslovu Š., zadrževati se na razdalji, manjši od 200 metrov, od te stanovanjske hiše, zadrževati se na razdalji, manjši od 200 metrov, od D., navezovati stike s predlagateljico na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ali preko tretjih oseb in vzpostaviti srečanje s predlagateljico. Za primer kršitve izrečenih ukrepov je izreklo denarno kazen 500 EUR.

2. V pritožbi NU navaja, da sklep izpodbija iz vseh zakonskih razlogov ter predlaga višjemu sodišču, naj spremeni prvostopenjski sklep tako, da ugovoru ugodi in zavrne predlog predlagateljice za izrek ukrepov po ZPND, podredno naj sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Meni, da je ocena prvostopenjskega sodišča, da bo predlagateljico v času veljavnosti izrečenih ukrepov lahko ponovno ogrožal, napačna. Izrečeni ukrepi se bodo iztekli 21. 12. 2022, NU pa bo na prestajanju kazni zapora do 2. 2. 2023. Do takrat bo pod stalnim nadzorom države in torej predlagateljice ne bo mogel ogrožati, zato ne obstoji podlaga za izrek ukrepov po ZPND. Na to zaključek sodišča, do kdaj lahko žrtev poda predlog za izrek ukrepov po ZPND, ne vpliva. Napačen je tudi zaključek sodišča o možnosti predčasnega izpusta in možnosti prostih izhodov. Ob upoštevanju preteklega življenja NU, njegovega duševnega zdravja in nepredvidljivega vedenja, preteklih obsodb, ipd. so možnosti za pogojni izpust praktično nične. Predlagateljica ima kot oškodovanka v kazenski zadevi pravico do obveščenosti o morebitnem izhodu, odpustu ali pobegu pritožnika, tako da do pogojnega odpusta brez njene vednosti niti ne bo moglo priti. Predlagateljica bo v primeru obvestila o pogojnem odpustu lahko podala predlog za izrek ukrepov po ZPND. Ker NU predlagateljice niti ne more ogrožati, so izrečeni ukrepi brez podlage in v nasprotju z načelom sorazmernosti.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev. Meni, da NU vlaga pritožbe zaradi zavlačevanja postopka, saj podaja ves čas enake navedbe. Glede na pretekla ravnanja NU, zlorabo alkohola in drog ter njegove duševne težave, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da obstaja velika verjetnost, da bo po prestani kazni zapora nadaljeval z nasiljem in pravilen je tudi zaključek, da bo NU lahko pridobil zavodske in zunajzavodske ugodnosti. To, da ima kot oškodovanka pravico do obveščenosti o morebitnem izhodu, ne utemeljuje pritožbe. Glede na predhodno večkratno nasilno vedenje NU je treba predlagateljičino življenje nujno zavarovati. Ne gre spregledati, da je NU še v času, ko je bil v priporu, kršil izrečene ukrepe, saj je s predlagateljico navezoval stike in ji pošiljal pisma.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na ugotovljene dejanske okoliščine, ki jih pritožba niti ne izpodbija obrazloženo, je izpodbijana odločitev materialno pravno pravilna. Obrazložena je z jasnimi in popolnimi razlogi, tako da jim pritožbeno sodišče nima kaj dodati in se v celoti sklicuje nanje.

6. Neprerekane so ugotovitve prvostopenjskega sodišča o dalj časa trajajočem, nasilnem in nepredvidljivem vedenju NU, s katerim je pogosto ogrožal predlagateljico, ki je pred potekom šestih mesecev od zadnjega ogrožanja podala predlog za izrek ukrepov po ZPND (četrti odstavek 22.b člena ZPND). Izrečeni ukrepi so glede na težo in trajanje ogrožanja predlagateljice s strani NU v skladu z načelom sorazmernosti.

7. Enako kot v pritožbi, je pritožnik že v ugovoru zoper sklep, s katerim mu je sodišče izreklo ukrepe po 19. členu ZPND, izpostavljal, da bo zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi dejanj, s katerimi je ogrožal (tudi) predlagateljico, prestal šele po izteku izrečenih ukrepov. Že sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo na to navedbo. Pritožbeno sodišče razlogov izpodbijanega sklepa ne bo (v celoti) ponavljalo, pač pa le povzema, da glede na pozitivno ureditev prestajanja kazni zapora vsekakor obstaja možnost, da bo NU predčasno izpuščen na prostost in možnost prostih (nenadzorovanih) izhodov med prestajanjem zaporne kazni (členi 62 do 65 Pravilnika o izvrševanju kazni zapora). Ni torej zagotovila, da s prestajanja zaporne kazni ne bo predčasno odpuščen, še manj, da ne bo imel nobenega izhoda iz zapora, ki ne bo nadzorovan s strani države. Gre za pravice zapornikov, ki so urejene s pozitivno zakonodajo. NU je že večkrat ogrožal predlagateljico in iz neizpodbijane ocene CSD izhaja, da NU do svojih nasilnih ravnanj in nasilnega odnosa ni kritičen, pomoč pa zavrača. Ob upoštevanju navedenega, NU z le pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne omaje zaključka prvostopenjskega sodišča o verjetnosti, da bo tudi v prihodnje s poskusi dejanj, ki ogrožajo predlagateljico, nadaljeval. Ne gre spregledati, da je še tudi v času prestajanja zaporne kazni skušal vzpostaviti stik s predlagateljico; pošilja ji pisma, včasih so bila tudi grozilna. Trditve, da je bilo zdravljenje odvisnosti in psihičnih težav učinkovito in je vplivalo na njegovo vedenje, niso z ničemer izkazane. Pri tem si pride tudi v nasprotje, saj po drugi strani zatrjuje, da glede na njegovo vedenje ni pričakovati, da bi mu bili odobreni prosti izhodi ali predčasen izpust. Ob ponavljajočem ogrožanju varnosti in življenja predlagateljice s strani NU, je dolžnost države, da na zakonsko predpisane načine predlagateljico zaščiti. Ker je NU od zadnjega dejanja, ko je ogrožal predlagateljico, v zaporu in je ni niti mogel ogrožati, je od zadnjega ogrožanja minilo več kot 6 mesecev. To pomeni, da v primeru obvestila, da bo predčasno ali le za krajši čas (npr. vikend) prišel iz zapora, predlagateljica s predlogom za izrek ukrepov po ZPND ne bi mogla uspeti (četrti odstavek 22.b člena ZPND). Skladno s tretjim odstavkom 19. člena ZPND lahko sodišče izrečene ukrepe podaljša, na novo pa ukrepov, ko poteče šest mesecev od zadnjega nedopustnega ravnanja, ne more izreči. Zato je odločitev o zavrnitvi ugovora nasprotnega udeleženca materialno pravno pravilna.

8. Ker v pritožbi uveljavljani razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa, ki ga je opravilo skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z osmim odstavkom 22.a člena ZPND. Ker gre za urejanje razmerij v družini in ker oba udeleženca le ponavljata že podane navedbe, je višje sodišče odločilo, da nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

1 ZPP se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND in 42. člena Zakona o nepravdnem postopku.