Jedro

Po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife pripada odvetniku nagrada za narok, ki obsega eno nagrado za vse naroke, ne glede na število narokov, ki jih sodišče opravi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru odvetnici A.A. (tožeča stranka) odmerilo, za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe navedenega sodišča opr. št. Bpp 349/2010 z dne 26. 5. 2010, nagrado in stroške v višini 469,32 EUR, višji zahtevek pa je zavrnilo. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožeči stranki nagrada za udeležbo na naroku po tarifni številki 3102 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) priznana za udeležbo le na enem naroku v preostalem delu pa zavrnjena, saj se po tarifni številki 3102 nagrada za narok prizna le enkrat. Prav tako tožeči stranki niso bili priznani stroški v višini 2 EUR-a za fotokopiranje, saj niso v skladu s tarifno številko 6000 ZOdvT.

Tožeča stranka izpodbija drugi odstavek izreka izpodbijane odločbe, to je: „višji zahtevek se zavrne“. Navaja, da je tolmačenje tožeče stranke v zvezi s tarifno številko 3102 ZOdvT napačno. Nasprotno stališče od navedenega je namreč sprejelo v svojem sklepu Višje sodišče v Ljubljani opr. št. I Cp 2385/2010 z dne 1. 9. 2010. Navaja še, da je takšna odločitev v nasprotju z Ustavo RS, saj pomeni kršenje načela enakosti. Iz obrazložitve kot jo navaja tožena stranka v izpodbijani odločbi namreč izhaja, da odvetnik, ki opravi en narok dobi isto plačilo kot odvetnik, ki opravi dva ali več narokov. Zaradi vsega povedanega predlaga, da sodišče drugi odstavek izreka izpodbijane odločbe odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Po tarifni številki 3102 Odvetniške tarife veljavnega Zakona o odvetniški tarifi, pripada odvetniku nagrada za narok, ki obsega eno nagrado za vse naroke, ne glede na število narokov, ki jih sodišče opravi. Takšno stališče izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 56/2011. Iz obrazložitve navedenega sklepa namreč izhaja, da je Vrhovno sodišče upoštevalo namen, ki ga je Zakonu o odvetniški tarifi pripisal zakonodajalec, to je čim hitreje rešiti spor, tudi z določitvijo ene nagrade za vse naroke. V obrazložitvi predloga ZOdvT je predlagatelj pri obrazložitvi drugega odstavka opombe 3. tretjega dela Tarife navedel, da nastane nagrada za narok enkrat, ne glede na to ali se odvetnik udeleži enega ali več narokov. V primerjavi z ZOdvT je prejšnja odvetniška tarifa omogočala odvetnikom zaračunavanje vsake storitve posebej, kar je povzročalo nepotrebno kopičenje vlog in prelaganje glavnih obravnav, posledično pa zavlačevanje postopkov. V opombi 3.1 k prvemu poglavju tretjega dela Tarife pa je določeno, da nastanejo nagrade v prvem poglavju (tudi nagrada za narok tarifna številka 3102) v vseh postopkih, razen v primerih iz četrtega in petega poglavja. Le v primeru, ko na odvetnika ni preneseno pooblastilo za zastopanje v celotnem postopku, nastanejo nagrade za vsako opravilo posebej. Enako stališče je zavzela tudi ustaljena sodna praksa Upravnega sodišča RS (sodbe I U 1224/2010, I U 171/2010, I U 118/2011 in druge).

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.