Jedro

Tožnik v predlogu za obnovo postopka v bistvu niti ne uveljavlja, da je podan razlog po 2. točki 394. člena ZPP, temveč se ne strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, kot je razvidna iz pravnomočne sodbe. Tožnik namreč v predlogu za obnovo postopka in tudi v obširni pritožbi navaja, da je sodišče, pred njim pa tudi tožena stranka, zmotno uporabilo materialno pravo in da je bila zaradi tega pokojninska osnova napačno izračunana. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje obnoviti postopek in ponovno presojati, ali je bila pokojninska osnova pravilno izračunana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka v socialnem sporu opr. št. Ps 2772/2007 z dne 18. 10. 2023. 2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je bila pokojninska osnova, kot je razvidna iz odločb tožene stranke z dne 19. 1. 2007 in 24. 7. 2008, napačno izračunana. Napačni izračun je uveljavljal tudi na sodišču. O tem je bilo odločeno s sodbo Ps 2772/2007 z dne 11. 2. 2009, ki jo prav tako v celoti izpodbija. Kasneje je bila v zvezi z odškodnino izdana tudi sodba V Ps 60/2013 z dne 9. 7. 2014, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča z dne 20. 11. 2014. Leta 2017 je pri toženi stranki vložil zahtevo za ponovni izračun pokojninske osnove. Vse do danes še ni prejel pravilno formulirane odločbe. V nadaljevanju tožnik navaja člene, ključne za presojo odmere, ter tudi sodno prakso Ustavnega sodišča RS. Ker gre za sorazmerni del pokojnine, se tožnik sklicuje tudi na Konvencijo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o socialni varnosti. Po mnenju tožnika je potrebno obnoviti celoten postopek ter ponovno odločiti o višini pokojninske osnove. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da je predlog za obnovo postopka dopusten, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Sodišče je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlog za obnovo postopka nedovoljen, zato ga je na podlagi prvega odstavka 398. člena ZPP zavrglo.

6. Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik po pooblaščencu vložil predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno sodbo opr. št. Ps 2772/2007 z dne 11. 2. 2009. Kot razlog za obnovo navaja 2. točko prvega odstavka 394. člena ZPP.

7. ZPP v 2. točki 394. člena določa, da postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Kot to pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, se omenjeni razlog nanaša na absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. V tej zadevi je bila izdana pravnomočna sodba opr. št. Ps 2772/2007 z dne 11. 2. 2009, kjer je bilo tožbenemu zahtevku kot ga je postavil tožnik, delno ugodeno. Zoper tako odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki pa je bila s sklepom Psp 238/2009 z dne 30. 9. 2009, kot nedovoljena zavržena.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožnik v predlogu za obnovo postopka v bistvu niti ne uveljavlja, da je podan razlog po 2. točki 394. člena ZPP, temveč se ne strinja z materialnopravno presojo sodišča prve stopnje, kot je razvidna iz pravnomočne sodbe. Tožnik namreč v predlogu za obnovo postopka in tudi v obširni pritožbi navaja, da je sodišče, pred njim pa tudi tožena stranka, zmotno uporabilo materialno pravo in da je bila zaradi tega pokojninska osnova napačno izračunana. Glede navedenega pa je že sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožniku v navedenem postopku dana možnost obravnavanja pred sodiščem in tudi uveljavljanja morebitnih kršitev tako materialnega kot tudi postopkovnega prava.

10. Glede na navedeno so torej neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje obnoviti postopek in ponovno presojati, ali je bila pokojninska osnova pravilno izračunana. Nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter zmotna uporaba materialnega prava namreč nista razlog, določen v 2. točki 394. člena ZPP, da bi se postopek obnovil. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno, skladno s prvim odstavkom 398. člena ZPP, predlog za obnovo postopka kot nedovoljen zavrglo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.