Jedro

Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.

Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu (1. točka izreka) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za določitev nujne poti in predlagatelju naložilo obveznost, da povrne 277,49 € stroškov. Zavrnitev predloga je utemeljilo z dejstvom, da je pri vl. št. 359 k.o. R., v katerem je gospodujoče zemljišče parc. št. 983/3 vpisano, v korist tega zemljišča vknjižena služnostna pravica. Na tej podlagi je zaključilo, da pogojev za določitev nujne poti ni, ker gospodujoče zemljišče ima povezavo z javno cesto oz. da je predlog vsaj preuranjen, dokler predlagatelj ne uveljavlja vpisane služnostne pravice.

Iz vseh treh, z zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidenih pritožbenih razlogov, se predlagatelj pritožuje zoper zavrnitev predloga za določitev nujne poti, ne pa tudi zoper odločitev o stroških postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje in odločanje. Navaja, da je gospodujoče zemljišče ločeno od javne poti in nima nobene, kaj šele primerne potne povezave z javnim cestnim omrežjem. Opozarja, da je na to opozoril in obrazložil že v predlogu. Izpodbijani sklep označi za pristranski, nepravilen in nezakonit, ker sodišče za ureditev razmerja ni izvedlo dokazov, predvsem ogleda na kraju samem, na katerem bo moral biti prisoten tudi izvedenec ustrezne stroke. Šele na ta način bodo podani pogoji za zaključek, ali je predlagateljeva nepremičnina izgubila potno povezavo, ali je predlagana pot ekonomična.

Nasprotni udeleženki sta na pritožbo dogovorili. Opozarjata, da predlagatelj ni izkazal, da bi svojo pravico kakorkoli uveljavljal in da je predlagateljeva dolžnost, da dokaže, da dostopa do javnega dobra nima. Pritrjujeta odločitvi prvostopenjskega sodišča. Drugačno stališče bi bilo po njunem mnenju krivično, ker predlagatelj ni ustrezno skrbel za svoje pravice, imel pa bi tudi kar dve služnosti pravici, če se mu določi še nujna pot. Pritožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče ugotavlja, da se predlagatelj pritožuje le zoper zavrnitev predloga za določitev nujne poti (1. točka izreka), zato je v preostalem delu (2. točka izreka) sklep sodišča prve stopnje že pravnomočen in ni predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku. Glede 2. točke izreka pritožbeno sodišče v izogib kasnejšim nejasnostim o že priznanih stroških postopka le opozarja na, s sklepom odpravljivo nedorečenost o tem, komu je predlagatelj dolžan plačati odmerjene stroške. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odstavek 350 čl. ZPP).

Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. 983/3 k.o. R. (v nadaljevanju gospodujoče zemljišče) vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni sporno. Na tem dejstvu sodišče gradi svoje stališče, da nujna pot ni potrebna, ker gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto ima. Glede na to, da predlagatelj zanika in pojasni, zakaj mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti, dejstvo, da je služnost vpisana, ni ustrezna podlaga za zaključek o povezanosti gospodujočega zemljišča z javno potjo. Utemeljeno pritožba opozarja, da sodišče ni preverilo, kje poteka vknjižena služnostna pot, ali vodi do javnega cestnega omrežja in ali je ta služnostna pot take narave, da je mogoče govoriti o povezavi z javnim zemljiščem. O tem bi se sodišče moralo izreči, saj je predlagatelj v teku postopka trdil – tako v tožbi, kot tudi v vlogi z dne 19.5.2009 - da po zemljiščih, ki so obremenjena s služnostno pravico, nima možnosti priti do javne poti. Obrazložil je, da zaradi spremembe trase javne poti, do katere je prišlo po ustanovitvi služnostne pravice; pa tudi zato, ker so lastniki služečih zemljišč spremenili konfiguracijo svojih zemljišč tako, da služnosti ni mogoče izvrševati. Na naroku dne 17.3.2009 sta mu celo nasprotni udeleženki pritrdili, da po služnostni poti povezave z javno potjo nima.

Ker sodišče prve stopnje ni preverilo po predlagatelju zatrjevanega dejstva, da služnostna pravica ne omogoča povezave gospodujočega zemljišča z javno cesto, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je treba izpodbijani sklep razveljaviti (355. čl. v zvezi s 1. odstavkom 366. čl. ZPP). Naloga nepravdnega sodišča je, da preveri po udeležencih zatrjevana dejstva. V nadaljevanju postopka se bo sodišče moralo izreči o tem vprašanju.

Predlagatelj, ki je zelo natančno navajal dejstva, ni navedel dokazov, s katerimi so ta dejstva ugotovljiva (ogled, mnenje sodnega izvedenca, zaslišanje strank... ). Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je v nepravdnem postopku smiselno uporaben (37. čl. Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP) pravdni stranki obvezuje, da za svoje trditve predlagata dokaze (212. čl. ZPP). V pravdnem postopku sodišče odloča o postavljenem zahtevku, v nepravdnem postopku pa ureja razmerje med udeleženci postopka. Zaradi drugačne narave nepravdnega postopka pravila pravdnega postopka niso neposredno uporabljiva v nepravdnem postopku. Narava razmerja utemeljuje tudi drugačen, bolj odprt pristop pri materialnem procesnem vodstvu (285. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Tudi 4. čl. ZNP, katerega aspekt je načelo odprtega sojenja, sodišče obvezuje, da predlagatelja, ki nastopa brez pooblaščenca, seznani, s katerimi metodami, sredstvi oziroma dokazi bo lahko preverilo njegove trditve in uredilo razmerje. V nepravnem postopku je načelo oficialnosti bistveno bolj prisotno kot v pravdnem postopku, kjer je izjema (3. odstavek 3. čl. ZPP).

Da je postopek določitve nujne poti specifičen celo v okviru nepravdnih postopkov izhaja iz tega, da ZNP v 21. čl. med obveznimi sestavinami predloga navaja dokaze, v 141. čl., ki obravnava predlog za določitev nujne poti, pa dokazov ne navaja med obveznimi sestavinami predloga za določitev nujne poti. Materija, ki se ureja v postopku za dovolitev nujne poti oziroma narava razmerja povzroči, da sta strokovna pomoč izvedenca in ogled v bistvu tudi metoda in sredstvo, ki ju sodišče uporabi pri preverjanju zatrjevanih dejstev in določitvi poti. Vse to so razlogi, da sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva poskrbi, da udeleženci podajo take dokazne predloge, ki bodo omogočili obravnavanje navedb in v primeru utemeljenosti predloga določitev nujne poti.

Dejstvo, na katerega opozarjata nasproti udeleženki v odgovoru na pritožbo (da predlagatelj ni skrbel za svojo pravico), ni zanemarljivo; ne more pa biti odločilno, v kolikor predlagatelju ni mogoče očitati zlorabe pravic.

Ker so pritožbeni razlogi utemeljeni, je izpodbijani sklep razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje (3. točka 365. čl. ZPP).