Jedro

Ker iz podatkov v spisu ni mogoče ugotoviti, da bi se revident res zaposlil v letu 1992, zaradi navedbe, da naj bi se zaposlil s 1.7.1992 (ta dan in mesec se v drugih podatkih ne navajata), pa tudi ni mogoče ugotoviti, da gre za očitno napako, in ker je ta podatek pomemben za ugotavljanje morebitne lastnosti zavarovanca, ta pa je dalje odločilen za odločitev o tem, ali revident lahko uveljavlja priznanje starostne pokojnine, revizijsko sodišče zaključuje, da je s tem res podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, kot jo uveljavlja revident.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo tožnikovemu zahtevku in mu je v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo vštelo čas zaposlitve pri podjetju od 3.1.1972 do 30.6.1979. Istočasno je tudi odločilo, da mu s posebno odločbo starostno pokojnino odmeri in izplačuje tožena stranka v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe.

Drugostopenjsko sodišče je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je tožnikov zahtevek v celoti zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper to pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je formalno uveljavljala samo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, vsebinsko pa še revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajala je, da je ugotovitev drugostopenjskega sodišča, da se je ponovno zaposlila pri .. s 1.7.1992 protispisna, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Predvem pa ne soglaša z zaključkom drugostopenjskega sodišča v izpodbijani sodbi, da ji ob ponovni zaposlitvi v letu 1972 pa do 1979 ni moglo ponovno oživiti svojstvo zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tak zaključek je v nasprotju s takrat veljavnimi predpisi, saj je zaposlitev vpisana v delovno knjižico, plačevani pa so bili tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane. Revizija vsebinsko uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katerega naj bi prišlo zaradi protispisne ugotovitve drugostopenjskega sodišča, da naj bi se revident 1.7.1992 ponovno zaposlil pri ..., kar pomeni kršitev 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo vsebinsko uveljavlja revizija.

Drugostopenjsko sodišče (str. 2 - četrti odstavek) svojo odločitev obrazlaga z ugotovitvijo, da se je tožnik ponovno zaposlil s 1.7.1992, da pa mu glede na veljavne predpise ni moglo oživiti svojstvo zavarovanca. Ker iz podatkov v spisu ni mogoče ugotoviti, da bi se revident res zaposlil v letu 1992, zaradi navedbe, da naj bi se zaposlil s 1.7.1992 (ta dan in mesec se v drugih podatkih ne navajata), pa tudi ni mogoče ugotoviti, da gre za očitno napako, in ker je ta podatek pomemben za ugotavljanje morebitne lastnosti zavarovanca, ta pa je dalje odločilen za odločitev o tem, ali revident lahko uveljavlja priznanje starostne pokojnine, revizijsko sodišče zaključuje, da je s tem res podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, kot jo uveljavlja revident. Ni pa glede vprašanja svojstva zavarovanca v času od 3.1.1972 do 30.6.1979 utemeljeno revizijsko navajanje zmotne uporabe materialnega prava, na kar sodišče v skladu z določbo 386. člena ZPP pazi tudi po uradni dolžnosti.

Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (TZPZ - Uradni list SFRJ, št. 51/64 s spremembami in dopolnitvami), enako pa tudi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIIZ - Uradni list SRS, št. 54/72 s spremembami in dopolnitvami), ki sta se uporabljala v spornem obdobju (do 6.7.1979), sta imela v tretjem odstavku 38. člena oziroma prvem odstavku 24. člena podobni določbi, da starostnemu upokojencu, ki je uveljavil pokojnino s pokojninsko dobo 40. let in se je ponovno zaposlil, ne oživi svojstvo zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, razen za nesrečo pri delu in poklicno bolezen. Zato je tudi moral revident plačevati ustrezne prispevke, kar zatrjuje tudi v reviziji, za pokritje rizikov iz teh dveh naslovov. Ker je bilo ugotovljeno, da se je revident s 1.1.1972 upokojil s pokojninsko dobo 42 let, 3 mesece in 12 dni, mu kasnejša ponovna zaposlitev ni več mogla oživiti statusa zavarovanca. Prav status zavarovanca pa je pomemben za ugotovitev, ali lahko po določbi 254. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96) revident uveljavi pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pri toženi stranki. Zato je glede tega vprašanja in za zgoraj navedeni čas materialnopravno pravilen zaključek drugostopenjskega sodišča, da revident ne glede na naravo zaposlitve pri ... ni mogel pridobiti statusa zavarovanca. To pa pomeni, da tudi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bi mogel uveljaviti pri toženi stranki.

Zaradi ugotovitve bistvene kršitve določb pravdnega postopka je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

Sklepanje o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.

Sodišče je odločbe ZPP, ZPIIZ in TZPZ uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Urdni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).