15. 10. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude, ki jo je vložila Zveza domoljubnih društev Hervardi, Maribor, ki jo zastopa Andrej Šiško, na seji 15. oktobra 2008

sklenilo:

Pobuda za oceno ustavnosti 12.a, 16. in 16.b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – ur. p. b.) in Zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 20/08, MP, št. 4/08), se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnica izpodbija 12.a, 16. in 16.b člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (v nadaljevanju ZRLI-UPB2), ki določajo pogoje in postopek za vložitev zahteve štirideset tisoč volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ter Zakon o ratifikaciji Lizbonske pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju MLP). Pobudnica ne navaja izrecno določb Ustave, s katerimi naj bi bila zakonska ureditev v neskladju. Protiustavnost 12.a in 16. člena utemeljuje s tem, da postopek v zvezi z razpisom referenduma dopušča veliko mero arbitrarnosti predsedniku Državnega zbora ter da ZRLI-UPB2 omogoča nedopustno vmešavanje izvršilne veje oblasti v zakonodajno oblast, kajti veljavnost podpisov pri pobudi preverja Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ). Prav tako se po mnenju pobudnice protiustavnost 16.b člena kaže v tem, da Zakon omogoča nedopustno vmešavanje izvršilne veje oblasti v zakonodajno oblast, kajti določba zahteva, da se štirideset tisoč podpisov volivcev zbira pred organi državne uprave. Hkrati naj bi tak način zbiranja podpisov onemogočal oziroma oteževal izvrševanje pravice do referendumskega odločanja. V zvezi z MLP pobudnica očita protiustavnost sprejemanja postopka zakona o ratifikaciji glede na to, da naj bi predsednik Državnega zbora na nezakonit način preprečil razpis zakonodajnega referenduma. Pobudnica navaja še razloge, iz katerih naj bi bila Lizbonska pogodba tudi po vsebini v neskladju z Ustavo.

2.Pravni interes pobudnica utemeljuje s tem, da je 5. 2. 2008 v Državni zbor vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o MLP. Pobuda naj bi bila podprta z več kot dva tisoč petsto podpisi volivcev, kot to zahteva 16. člen ZRLI-UPB2. Pobudo je predsednik Državnega zbora zavrnil, potem ko je MNZ ugotovilo, da je pobuda podprta s premalo veljavnimi podpisi.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, ki je bil izdan na podlagi izpodbijanega akta, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik svoje trditve o domnevni neustavnosti ureditve, na kateri naj bi temeljila odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči.

4.Izpodbijana 12.a in 16. člen ZRLI-UPB2 ter posledično izpodbijani postopek sprejemanja MLP so v povezavi z odločitvijo predsednika Državnega zbora, da pobuda volivcem za razpis referenduma ni bila vložena v skladu z zakonom ter da zato niso izpolnjeni zakonski pogoji za določitev koledarskega roka za zbiranje podpisov. Ustavno sodišče je v svojih odločitvah že večkrat ponovilo stališče, da je tak akt predsednika Državnega zbora po svoji naravi posamičen akt in da je zoper njega zagotovljeno sodno varstvo ustavnih pravic v upravnem sporu v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave. Po izčrpanju pravnih sredstev lahko pobudnica vloži ustavno pritožbo in hkrati z ustavno pritožbo pobudo za oceno ustavnosti zakona in zakonodajnega postopka, po katerem je bil sprejet zakon, ki je bil predmet pobude za razpis referenduma - glej sklepe št. U-I-138/03 z dne 17. 2. 2005, št. U-I-287/02 z dne 21. 11. 2002 (OdlUS XI, 241) in št. U-I-346/98 z dne 26. 10. 2000 (OdlUS IX, 255). Za presojo 16.b člena ZRLI-UPB2 ter za vsebinsko presojo MLP pobudnica prav tako ne izkazuje pravnega interesa, saj ni izkazala, da ureditev neposredno posega v njene pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj.

5.Ker pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijane zakonske ureditve, je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsedujoča sodnica mag. Marija Krisper Kramberger ter sodnici in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Marija Krisper Kramberger

Predsedujoča sodnica