Jedro

Trditve o medsebojnem sodelovanju, prijateljevanju, zabavanju in zvezah odvetnikov, tožilcev in sodnikov v Krškem ostajajo na pavšalni ravni, konkretnih primerov pa predlagateljica ne navaja.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Na Okrajnem sodišču v Krškem teče pravda pod opr. št. P 5/2017, v kateri tožnik od tožencev zahteva plačilo mesečne uporabnine za čas, ko sta uporabljala stanovanje, katerega solastnika sta tožnik in pooblaščenka tožencev.

2. Pooblaščenka tožencev je podala enotni predlog za prenos pristojnosti na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s štirimi pravdami, ki se zoper njo kot toženko oziroma v tu obravnavani zadevi zoper njena nekdanja najemnika kot toženca vodijo na Okrajnem sodišču v Krškem, in sicer v zadevah opr. št. P 5/2017, P 81/2017, P 82/2017 in P 84/2017. Navaja, da gre za povezane zadeve, saj se vse nanašajo na isto stanovanje v Krškem. Njen nekdanji mož je svoj delež na skupnem stanovanju, ki mu je pripadel po razvezi, podaril njunemu skupnemu sinu, ta pa je proti njej vložil več tožb v zvezi s tem stanovanjem, in sicer za plačilo 132,00 EUR (zadeva P 81/2017), za izpraznitev in izročitev nepremičnine v posest (zadeva P 82/2017) in za plačilo uporabnine (zadeva P 84/2017), poleg tega pa še tožbo zoper toženkina nekdanja najemnika stanovanja za plačilo uporabnine (zadeva P 5/2017).

3. V predlogu pooblaščenka tožencev zatrjuje, da odvetniki, tožilci in sodniki v Krškem med seboj sodelujejo, so kolegi, med seboj poročeni, se udeležujejo skupnih zabav in podobno. Vse to naj bi ne bilo le njeno subjektivno videnje, ampak objektivno dejstvo. Posledično meni, da ji pred sodiščem v Krškem ne bo omogočeno nepristransko sojenje. To utemeljuje tudi z okoliščino, da je njen nekdanji mož (sicer okrajni sodnik v Brežicah) zoper njo vložil že 60 civilnih in kazenskih tožb ter da se v obravnavah v teh postopkih pred sodiščem v Krškem in Sevnici ni upoštevala nobena njena izjava, dokazi in pričevanja. Sodniki naj bi zoper njo sodili v vnaprej montiranem procesu. Opozarja na nerazumno dolgo sojenje v pravdi za ugotovitev deležev na skupnem premoženju, od katerega naj bi imel korist le njen nekdanji mož, ki naj bi jo s pomočjo kolegov sodnikov, tožilcev in odvetnikov, sedaj pa tudi sina, želel finančno in psihično uničiti. Sklicuje se na odklonilno ločeno mnenje ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča v zadevi Up-426/15 in na sklep Vrhovnega sodišča I R 36/2018 z dne 8. 3. 2018. Predlaga prenos krajevne pristojnosti izven območja Posavja, pa tudi izven območja sodišča v Novem mestu, kjer je sedež odvetniške pisarne, v kateri je kot odvetnik zaposlen tožnik. Navaja tudi razloge, zakaj ji ne bi smela soditi sodnika A. A. in B. B., ki so jima navedene sporne štiri zadeve dodeljene v odločanje.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke1 ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi take, ki bi lahko vzbudile resen in upravičen dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Izključiti je namreč treba okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, ker bi se ustvarjal videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi te okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov) ne mogli prosto odločati po svoji vesti.2

6. Vendar pa navedbe v predlogu ne dajejo podlage za tako ugotovitev. Trditve o medsebojnem sodelovanju, prijateljevanju, zabavanju in zvezah odvetnikov, tožilcev in sodnikov v Krškem ostajajo na pavšalni ravni, konkretnih primerov pa predlagateljica ne navaja. Zgolj njena navedba, da „o tem že več let piše[m] in to ni [njeno] subjektivno videnje, ampak objektivno“, ne zadostuje.3 Vrhovno sodišče je predlagateljici že v sklepu I R 36/2018 z dne 8. 3. 2018, kjer je predlog utemeljevala s podobnimi trditvami, pojasnilo, da je njeno nezaupanje v nepristranskost odločanja sodišča v Krškem odraz njenega subjektivnega predvidevanja, in pri tem sodišče vztraja tudi tokrat. 7. V zadevi I R 36/2018 krajevna pristojnost ni bila prenesena „iz drugih tehtnih razlogov“, temveč zaradi lažje in bolj ekonomične izvedbe postopka. Šlo je za nepravdni postopek N 3/2017 delitve solastnega premoženja nekdanjih zakoncev C., in sicer nepremičnin na območju Okrajnega sodišča v Krškem. Ker je Vrhovno sodišče v drugi zadevi (opr. št. N 18/2017), kjer je bilo za delitev solastnih nepremičnin na območju Okrajnega sodišča v Sevnici sicer krajevno pristojno slednje, pristojnost za odločanje iz razloga smotrnosti že pred tem preneslo na Okrajno sodišče v Novem mestu, je enako postopalo tudi v zadevi N 3/2017. V tu obravnavani zadevi pa ni zaznati okoliščin, ki bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti iz razloga smotrnosti.

8. Okoliščine, ki jih predlagateljica navaja v podkrepitev svoje navedbe, da ji ne bi smela soditi sodnika A. A. in B. B., pa po svoji vsebini predstavljajo podstat predloga za izločitev navedenih sodnikov, za odločitev o katerem Vrhovno sodišče ni pristojno.

9. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Vrhovno sodišče šteje, da kolikor se enotni predlog za delegacijo nanaša na zadevo P 5/2017, ga C. C. vlaga v imenu tožencev, ki ju zastopa kot pooblaščenka. 2 Podobno sklep VS RS III R 24/2011 z dne 10. 11. 2011. 3 V zadevi, kjer je ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič podal odklonilno ločeno mnenje, ker naj bi šlo po njegovem mnenju za objektivne okoliščine in ne le za subjektivne občutke predlagateljice (kar je bilo večinsko stališče Ustavnega sodišča v zadevi Up-426/15 z dne 27. 10. 2017), je predlagateljica navajala tudi konkretne dogodke (telefonske kontakte med sodečo sodnico in predlagateljičinim nekdanjim možem, konkretne primere zasebnega druženja ipd.).