Jedro

Rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, v konkretnem primeru, ko toženec stanovanje v sporni nepremičnini zaseda (s svojo družino) brez pravnega naslova, pa velja rok, ki ga določa drugi odstavek 313. člena ZPP, torej rok 15 dni.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je toženec dolžan izprazniti sporno stanovanjsko hišo in jo prosto oseb in osebnih stvari izročiti v posest tožnikoma, v roku petnajst dni in jima povrniti stroške pravdnega postopka v višini 1.571,66 EUR, v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženec vložil pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj ni izvedlo zaslišanja predlaganih prič in tudi ni pridobilo mnenja centra za socialno delo, pri čemer bi izvedeni dokazi potrdili, da je predlog toženca, da tožnika z njim skleneta najemno pogodbo vsaj za določen čas, več kot upravičen, pravičen in življenjski. Ne zaseda stanovanjske hiše, pač pa le dotrajano stanovanje. Rok za izpraznitev stanovanja je nerazumno kratek. Sodišče se do njegovih navedb in dokaznih predlogov sploh ni opredelilo, na poravnalnem naroku pa tožnikoma ni niti predlagalo, naj s tožencem skleneta najemno pogodbo. Svojo odločitev je sodišče oprlo zgolj na pošteno izjavo toženca, da se zaveda, da stanovanje uporablja brez pravne podlage, upoštevalo pa tudi ni njegovih trditev, da je na lastne stroške vzdrževal nepremičnino tudi v korist tožnikov.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v okviru trditvene in dejanske podlage pravdnih strank dejansko stanje popolno ugotovilo, pravilno je uporabilo tudi materialno pravo, zagrešilo pa tudi ni očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Nesporno med pravdnima strankama je, da toženec stanovanje v sporni nepremičnini zaseda (s svojo družino) brez pravnega naslova. V takšnem primeru lahko lastnik kadarkoli pri sodišču vloži tožbo na izpraznitev stanovanja (drugi odstavek 111. člena Stanovanjskega zakona, SZ-1). Tožnika sta izkazala, da sta solastnika nepremičnine, v kateri toženec biva, zato je že na podlagi navedenega sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku pravilno in zakonito ugodilo. Za odločitev ni bistveno, ali toženec zaseda le stanovanje v hiši, ali še kaj več, nepremičnino je dolžan izprazniti v obsegu, kot jo zaseda.

7. Drži, da je toženčev predlog, da tožnika z njim skleneta najemno pogodbo, gledano z njegove strani povsem življenjski, vendar to ni stvar tega postopka in se sodišče do takšnega predloga ni bilo dolžno posebej opredeljevati,1 zato je dokazne predloge za zaslišanje prič in poizvedbe pri pristojnem centru za socialno delo,2 upravičeno kot nepotrebne,3 zavrnilo.

8. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, rok za izpraznitev in izročitev stanovanja, kot ga določa 112. člen SZ-1 (60 do 90 dni), velja le v primeru odpovedi najemne pogodbe, v konkretnem primeru pa velja rok, ki ga določa drugi odstavek 313. člena ZPP, torej rok 15 dni.

9. Na pravilnost odločitve tudi ne bi moglo vplivati morebitno dejstvo, da je toženec nepremičnino vzdrževal, pri čemer gre tudi sicer za povsem pavšalne trditve. Le v primeru odpovedi najemne pogodbe (za kar v konkretnem primeru ne gre), lastnik ne more zahtevati izselitve najemnika, preden mu ne povrne vlaganj (drugi odstavek 112. člena SZ-1).

10. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen ZPP)4. 11. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev za toženca temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za tožnika pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

1 Pri čemer je jasno, da tožnika sklenitev najemne pogodbe odklanjata. 2 ki naj bi potrdili upravičenost sklenitve najemne pogodbe 3 saj ne bi doprinesli k drugačni odločitvi 4 Toženec bo moral svojo stisko reševati s pomočjo drugih, ustreznih organov.