Jedro

Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini 172.062,91 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 137.403,73 EUR od 13. 5. 2006 do plačila in od zneska 34.659,18 EUR od 15. 10. 2012 do plačila (I. točka izreka) ter tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnik) naložilo plačilo 104,40 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (v nadaljevanju: toženka) v 15 dneh, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper to sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, s stroškovno posledico. Kot bistveno navaja, da je določilo 4. člena Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti PG-opo/08-4, na katero je oprta presoja sodišča, da ni podana toženkina pasivna legitimacija, nično in hkrati opozarja, da izpodbijana sodba o tem nima razlogov, čeprav je to dejstvo izpostavljal že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Obširneje podaja predvsem argumente v prid stališču, da je navedeno določilo splošnih pogojev, iz katerega med drugim izhaja, da toženka jamči le za odškodninske zahtevke, ki so jih naročniki storitev prvič uveljavljali v času trajanja zavarovanja, nično in ga zato sodišče pri presoji, ali je uveljavljani tožbeni zahtevek utemeljen, ne bi smelo uporabiti.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev, s stroškovno posledico.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik v predmetnem pravdnem postopku vtožuje odškodnino za škodo, nastalo zaradi (malomarnega) zastopanja odvetnika, ki je imel v določenem obdobju do 25. 1. 2013 v okviru kolektivnega zavarovanja Odvetniške zbornice zavarovano svojo poklicno odgovornost pri toženki. Slednja je tožbenemu zahtevku ugovarjala (med drugim) z navedbami o neobstoju pasivne legitimacije. Te je utemeljevala s sklicevanjem na Splošne pogoje za zavarovanje poklicne odgovornosti PG-opo/08-4 (v nadaljevanju: splošni pogoji, priloga B6), kot delom upoštevne zavarovalne pogodbe, v katerih je v 4. členu določeno, da jamči le za odškodninske zahtevke, ki so jih naročniki storitev prvič uveljavljali v času trajanja zavarovanja.

6. Sodišče prve stopnje je omenjenemu toženkinemu ugovoru sledilo ter zahtevek zavrnilo, ker je ob upoštevanju povzete določbe splošnih pogojev ugotovilo, da se čas veljavnosti pogodbe o zavarovanju odgovornosti povzročitelja škode pri toženki in trenutek tožnikovega prvega uveljavljanja sporne škode ne pokrivata.

7. Pritrditi gre pritožbenim navedbam, da je tožnik tekom postopka na prvi stopnji toženkinemu ugovoru pasivne legitimacije obrazloženo, celo obširno, nasprotoval s trditvami o ničnosti določila splošnih pogojev, ki toženkino odgovornost, izvirajočo iz zavarovalne pogodbe, omejuje na primere, ko oškodovanec škodo pri zavarovalnici prvič uveljavlja v času trajanja zavarovanja.1

8. Ob tem so utemeljeni pritožbeni očitki, da iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor ničnosti obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge2. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.

9. Ker sodišče prve stopnje torej ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Brez razlogov o odločilnih dejstvih preizkus sodbe ni mogoč, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 354. členom ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ob tem gre pojasniti, da napake, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, ker se do tožnikovih nosilnih pravnih argumentov (sklicevanje na ničnost določb splošnih pogojev ni očitno neutemeljeno) ni opredelilo, pritožbeno sodišče, glede na njeno naravo, ne more odpraviti na način, da na prvi stopnji prezrta pravna naziranja obravnava samo. Stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja. Poleg tega bi bila s takim odpravljanjem napake bistveno okrnjena tudi strankina pravica do pritožbe. Pritožbeno sodišče se zato do ostalih pritožbenih navedb, s katerimi tožnik utemeljuje stališče o ničnosti spornega določila splošnih pogojev, (na tej točki) ni opredeljevalo, saj se mora do njih najprej opredeliti sodišče prve stopnje. Odločitev o razveljavitvi odločitve o stroških pa je nujna posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

10. V ponovljenem sojenju se bo sodišče prve stopnje moralo najprej opredeliti do vseh tožnikovih navedb glede ničnosti določbe 4. člena splošnih pogojev, na podlagi katere po toženkinem prepričanju v konkretnem primeru ni podana njena pasivna legitimacija. Če bo ugotovilo, da je to določilo nično ter je posledično podana toženkina pasivna legitimacija, bo moralo v nadaljevanju izvesti postopek v smeri ugotavljanja obstoja predpostavk odgovornosti toženkinega zavarovanca za vtoževano škodo.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Gl. tožnikovo pripravljalno vlogo, vloženo dne 24. 1. 2017, in naslednje. 2 Navedena zakonska določba primeroma pojasnjuje, kdaj so določila nepravična in pretirano stroga: če stranki jemljejo pravico ugovorov, če se stranka z njimi odpoveduje svojim pravicam ali če se z njimi skrajšujejo roki za uveljavljanje pravic in ugovorov. Ali je določilo nepravično in pretirano strogo, je treba presoditi glede na konkretne okoliščine.