Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdi.
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 21768/2013 z dne 19. 2. 2013, ostane v prvem odstavku izreka v veljavi za znesek 425,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov kot izhajajo iz izreka, ter v celoti v tretjem odstavku izreka; v preostalem delu sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavilo in glede zneska 41,31 EUR s pripadki tožbeni zahtevek zavrnilo; odločilo, da je toženec dolžan tožniku povrniti nadaljnje pravdne stroške v znesku 106,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.
2. Zoper ugodilni del sodbe se toženec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi v celoti razveljavi, tožbeni zahtevek pa v celoti zavrne. Navaja, da ni ostal še nikomur ničesar dolžan. Tako tudi ni dolžan tožniku, ki ga je kot odvetnik zastopal v pravdi zoper firmo A., K. Z njim je sklenil dogovor, da mu plača 300,00 EUR, vse nadaljnje storitve pa sproti na roko brez računa, torej brez DDV. Račun št. 059/2011 je tožnik priredil, da bi bil skladen z odvetniškimi tarifami in ne ustreza dogovoru. Tožnik bi moral sicer račun izstaviti v 8 dneh po vložitvi tožbe, vsekakor pa do konca poslovnega leta, pa ga je izstavil več kot leto dni kasneje. Ob vložitvi tožbe mu je zagotovil, da uspeh ni vprašljiv, pri čemer so se zadeve začele spreminjati že na prvi obravnavi, ko je tožnik zamujal in nanjo prišel nepripravljen. Tožbo je izgubil, ob zadnjem obisku pri tožniku je povedal, da je za njega primer končan in mu s tem jasno povedal, da mu jemlje pooblastilo za zastopanje. Kljub temu je tožnik zoper sodbo vložil pritožbo, o čemer ga je obvestil po telefonu in mu pojasnil, da je to storil pro bono, njegova dolžnost pa je le, da poravna takso. Pooblastila za vložitev pritožbe tožnik torej ni imel. Tožniku je plačal vse, za kar sta se dogovorila.
3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti (kakršen je konkretni) se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
5. Pritožbeno sodišče je tako vezano na ugotovljeno dejansko stanje: da je tožnik za toženca kot odvetnik opravil storitve, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje; da je bil obračun storitev opravljen v skladu z Dogovorom o višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 6. 10. 2009 v zvezi z Zakonom o odvetništvu in Zakonom o odvetniški tarifi; da so skupni stroški zastopanja pred sodiščem prve stopnje znašali 887,93 EUR; da je toženec plačal 680,00 EUR kot predujem (skladno z 10. členom ZOdvT); da se je toženec z vložitvijo pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje strinjal; da so stroški pritožbenega postopka znašali 217,57 EUR.
6. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je toženec dolžan tožniku za opravljeno delo plačati (Dogovor o višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 6. 10. 2009; tretji odstavek 766. člena Obligacijskega zakonika).
7. Pritožba sodišču prve stopnje ne očita zagrešitve absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pri preizkusu sodbe glede tovrstnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradi dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tovrstnih kršitev sodišče prve stopnje ni zagrešilo.
8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu, potrdilo (353. člen ZPP).