Jedro

Pravnomočna postane samo v izreku vsebovana odločitev, ne pa v obrazložitvi vsebovani razlogi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremni tako, da se predlog tožene stranke za prekinitev postopka zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek do pravnomočne rešitve pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 1252/2016. 2. Pritožuje se tožeča stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da se postopek ne prekine, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva plačilo stroškov pritožbenega postopka. Ne soglaša s prvostopenjskim zaključkom, da se v postopku III P 1252/2016 rešuje za obravnavano zadevo predhodno vprašanje. V navedeni pravdni zadevi se od tožencev – C. d.o.o., P. G. in A. G. P. – zahteva izročitev nepremičnin tožnicama. Ključno vprašanje v obravnavni zadevi pa ni, ali bodo nepremičnine tožnicama izročene, ampak, ali ima toženec A. A. pravico uporabljati nepremičnini parc. št. 36/22 in 36/19, obe k.o. X kot parkirni prostor v skladu z dogovorom. O tem vprašanju v zadevi III P 1252/2016 ne bo odločeno z izrekom oz. učinkom pravnomočnosti. Posledično ni vezanosti tega sodišča na odločitev v drugi pravdni zadevi. V zadevi III P 1252/2016 bo sodišče odločalo o zahtevi za izpraznitev nepremičnin s strani P. G., C. d.o.o. ter njihovo izročitev tožeči stranki; o prenehanju in prepovedi nadaljnjega vznemirjanja tožeče stranke s strani P. G. in C. d.o.o.; o plačilu denarnega zneska. Predhodna vprašanja v navedeni pravdni zadevi in v obravnavni zadevi so lastništvo nepremičnin, imetništvo pravice uporabe P. G., pravica P. G., da oddaja nepremičnine brez soglasja. O teh vprašanjih v pravdni zadevi III P 1252/2016 ne bo odločeno v izreku sodbe, zato odločitev o teh vprašanjih ne bo postala pravnomočna. V tem postopku gre za podobne zahtevke kot v zadevi III P 1252/2016, usmerjeni pa so proti drugemu tožencu. V obeh postopkih bo sodišče odločalo o konkretnih terjatvah tožeče stranke do različnih tožencev. Uspeh tožeče stranke v enem ali drugem postopku ne pomeni nujno enakega rezultata v drugem postopku. Če je imel P. G. pravico uporabljati nepremičnini, to še ne pomenu nujno, da obstoji in da je veljaven dogovor o uporabi nepremičnin, ki naj bi ga sklenila P. G. in toženec oz. da je imel P. G. pravico sam oddajati nepremičnini v najem. Zatrjuje nepravilno uporabo 1. točke 206 čl. ZPP v zvezi s 13. čl. ZPP in graja prvostopenjsko stališče, da je mogoče o enakem predhodnem vprašanju govoriti tudi v primeru, ko drugo sodišče o tem vprašanju ne odloča kot o glavni stvari, to je v izreku. Pravnomočen postane samo izrek. Če rešitev predhodnega vprašanja ni zajeta v izreku sodbe, velja rešitev samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Praktično enake zahtevke kot zoper toženca, je tožeča stranka vložila tudi proti R. H. in J. K., pa pravdna postopka nista prekinjena, ampak se zadevi obravnavata. Zaključuje, da pogojev za prekinitev postopka ni, ker se v nobeni drugi pravdni zadevi o za odločitev pomembnih predhodnih vprašanji ne odloča z učinkom res iudicata. Ker bo o identičnih predhodnih vprašanjih v zadevi III P 1252/2016 odločeno le v obrazložitvi, odločitev ne bo imela zavezujočih učinkov na obravnavano zadevo. Tega pravdnega postopka zato ni niti zakonito niti smotrno prekinjati. Prekinitev postopka tudi ekonomična ni, saj odločitev ne bo oprta na pravnomočno odločitev iz druge zadeve.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v obravnavni zadevi, je lastništvo nepremičnin parc. št. 36/19 in 36/22, obe k.o. X. Le lastnik namreč lahko razpolaga z nepremičnino, jo oddaja v najem (37. čl. Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Solastniki nepremičnino upravljajo in z njo razpolagajo skupno (prvi in peti odstavek 67. čl. SPZ). Če bi zaradi odločitve o tem vprašanju – kot glavni stvari – že tekel pravdni postopek in bi bil v zaključni fazi, bi bilo ta pravdni postopek smotrno prekiniti, saj pravdni stranki lastništvo dokazujeta s številnimi listinskimi dokazi, ki segajo daleč v preteklost in jih pravdni stranki različno razlagata.

5. V pravni zadevi III P1252/2016, do pravnomočnosti katere prvostopenjsko sodišče prekinja ta postopek, se vprašanje lastništva parc. št. 36/19 in 36/22, obe k.o. X ne obravnava kot glavno vprašanje. S tožbo se zahteva izpraznitev in izročitev parc. št. 36/22 k.o. Y predmestje in prepoveduje vznemirjanje lastninske pravice tožnic s parkiranjem in vožnjo tožencev ter dovoljevanjem tretjim, da to počnejo1. Vprašanje lastništva nepremičnine parc. št. 36/22 k.o. X je tudi v pravdni zadevi III P 1252/2016 – s postavljenim dajatvenim zahtevkom za prepustitev posesti in prenehanje vznemirjanja – predhodno vprašanje. O obstoju lastninske pravice ne bo odločeno kot o glavnem vprašanju, torej v izreku sodne odločbe. Iz obrazložitve odločbe razvidna odločitev o predhodnem vprašanju pa bo imela učinek samo v pravdni zadevi III P 1252/2016. 6. Pritožbeno stališče, da postane pravnomočna samo v izreku vsebovana odločitev, ne pa v obrazložitvi vsebovani razlogi o pravno relevantnih dejstvih in stališča o pravnih vprašanjih, je torej pravilno. Ker z učinkom pravnomočnosti o lastništvu nepremičnin parc. št. 36/19 in 36/22, obe k.o. X, v pravdni zadevi III P 1252/2016 ne bo odločeno, obravnavane zadeve zaradi odločitve v zadevi III P 1252/2016 ni dovoljeno prekinjati.

7. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo, ko bo znan uspeh strank v postopku (prvi odstavek 154. čl. ZPP).

1 Tožbeni zahtevek v pravdni zadevi je vsebovan v tožbi (listina C1) in pripravljalni vlogi z dne 24.2.2017 (listina A 34).