Jedro

ZPP glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks napotuje na zakon, ki ureja sodne takse. ZST-1 nima postopkovnih določb (tudi ne napotuje na ZPP), kadar pravdna stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila taks (obročno plačilo ali odlog). Pri vprašanjih v zvezi s plačili sodnih taks gre za razmerja pravdnih strank do države (javnopravno razmerje), ne pa za razmerja med pravdnimi strankami (civilnopravno razmerje). Narava razmerja med pravdno stranko in državo v tem pogledu ustreza javnopravnemu razmerju v smislu 4. člena ZUP. Zato pride za obravnavanje nepopolnih vlog za oprostitev plačila sodnih taks (obročno plačilo oziroma odlog) v poštev subsidiarna uporaba ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se odpravi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, prav tako pa tudi podredni tožnikov predlog za obročno plačilo te takse oziroma predlog za odlog njenega plačila.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi tožnikovemu predlogu, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na 39. člen ZST-1, vendar ga nepravilno uporabi. Za odločanje je glede na 39. člen ZST-1 treba uporabiti prej veljavni ZST. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 2. odstavek 108. člena ZPP, saj bi moralo tožnika pozvati na dopolnitev predloga s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju. Ker ZST in ZST-1 ne vsebujeta procesnih pravil v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila sodnih taks, je potrebno subsidiarno uporabiti določila najbližjega postopka, ki je upravni postopek. Plačilo sodne takse je posebna obveznost stranke v odnosu do države. Zato je postopek s predlogom za oprostitev plačila sodne takse upravne narave. Treba je uporabiti določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Slednji v primeru nepopolne vloge predvideva odpravo pomanjkljivosti na osnovi zahteve organa, ki odloča v postopku. Ravnanje sodišča prve stopnje je bilo zato v nasprotju s 67. členom ZUP. V zadnjem času je sodna praksa v tovrstnih primerih že večkrat tako odločila. Tožnik pri tem še našteva posamezne judikate Višjega sodišča v Ljubljani.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je kot nepopoln zavrglo tožnikov predlog (vložen po pooblaščencu – odvetniku) za oprostitev plačila, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo na podlagi 2. dostavka 108. člena ZPP, ker tožnik ni priložil izjave o premoženjskem stanju iz 2. odstavka 12. člena ZST-1. Za uporabo določbe 2. odstavka 108. člena ZPP ni bilo podlage. ZPP glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks napotuje na zakon, ki ureja sodne takse (168. člen ZPP). ZST-1 nima postopkovnih določb (tudi ne napotuje na ZPP), kadar pravdna stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila taks (obročno plačilo ali odlog). Pri vprašanjih v zvezi s plačili sodnih taks gre za razmerja pravdnih strank do države (javnopravno razmerje), ne pa za razmerja med pravdnimi strankami (civilnopravno razmerje). Narava razmerja med pravdno stranko in državo v tem pogledu ustreza javnopravnemu razmerju v smislu 4. člena ZUP. Zato pride za obravnavanje nepopolnih vlog za oprostitev plačila sodnih taks (obročno plačilo oziroma odlog) v poštev subsidiarna uporaba ZUP (4. člen ZUP). Za obravnavo tožnikove nepopolne vloge bi moralo sodišče prve stopnje zato uporabiti 67. člen ZUP.

Po 67. členu ZUP bi moralo sodišče prve stopnje pozvati tožnika na dopolnitev svoje vloge za oprostitev plačila takse za pritožbo (obročno plačilo oziroma odlog plačila). Njegovo vlogo bi sodišče prve stopnje lahko zavrglo šele tedaj, če je tožnik ne bi dopolnil v določenem roku. Ker sodišče prve stopnje ni tako ravnalo, je njegova odločitev o zavrženju tožnikovega predloga napačna.

Pritožbeno sodišče je zato ugodilo utemeljeni tožnikovi pritožbi ter sklep sodišča prve stopnje odpravilo in mu vrnilo zadevo v ponovni postopek (3. odstavek 251. člena ZUP). Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju o tožnikovem predlogu ravnati v skladu s 1. odstavkom 67. člena ZUP in tožnika pozvati na dopolnitev svojega predloga.