Jedro

V Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. V ta namen so se ti kriteriji vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča je, da ob upoštevanju vseh zadev ovrednoti konkretno zadevo med manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvedencu B. J. za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja priznajo in odmerijo nagrada in stroški v skupnem znesku 343,85 EUR bruto. Od priznanega bruto zneska je treba obračunati in plačati 6 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 20,63 EUR. Sodišče je odredilo, da se nagrada in stroški izplačajo iz predujma tožeče stranke. Poleg tega je naložilo tožeči stranki, da mora v 8 dneh od prejema izpodbijanega sklepa, nakazati manjkajoči predujem v skupnem znesku 276,46 EUR, na račun pri Okrajnem sodišču v Ljubljani.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08; v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da bo izvedencu priznana in odmerjena le nagrada za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja v znesku 92,00 EUR. Izvedencu je bila nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije priznana že s sklepom o odmeri z dne 22. 1. 2009, v zvezi z izdelavo prvotnega izvedeniškega mnenja. Ni jasno, kakšno dodatno dokumentacijo naj bi izvedenec zbral in preučil v zvezi z izdelavo dodatnega izvedeniškega mnenja. Tudi nagrada za študij spisa je bila izvedencu priznana že v zvezi z izdelavo prvotnega mnenja in ni podlage, da bi se priznala ponovno za dopolnitev mnenja. Zastavlja se vprašanje, na kakšni podlagi je delo izvedenca v tej zadevi mogoče oceniti za „zelo zahtevnega“, ni namreč nobenih okoliščin, ki bi na kaj takšnega napotovale. Še toliko bolj pa to velja za dopolnilno mnenje. Pri dopolnitvi gre po vsebini zgolj za podrobnejšo obrazložitev navedb in stališč prvotnega mnenja, dopolnitev ni izdelana na podlagi novih dejstev ali dodatnih vprašanj.

Pritožba je neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je pri priznanju nagrade izvedencu B. J. pravilno uporabilo Tarifo za vrednotenje izvedenskega dela po Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 7/02, 75/03, 72/05, 71/07 in 84/08; v nadaljevanju Pravilnik) natančneje njen 45., 46. in drugi odstavek 47. člena. V teh členih je določeno do kolikšnega denarnega zneska je upravičen izvedenec za študij spisa, zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije in izdelavo dopolnilnega izvedenskega izvida in mnenja, zato se sodišče druge stopnje v celoti sklicuje na razloge v prvem sklepu.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno priznalo izvedencu najnižjo postavko za študij spisa v višini 46,00 EUR, saj je izvedenec za izdelavo dopolnilnega mnenja moral preštudirati še dodatni dve pripravljalni vlogi, katerim pa so stranke dodale še priloge (A15 do A17 in B2), zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je izvedenec za pripravo dopolnilnega mnenja spis preštudiral že ob izdelavi prvotnega mnenja. Nadalje je moral izvedenec, zaradi pripomb strank, za izdelavo dopolnilnega mnenja preučiti dodatno dokumentacijo v zvezi s postopki registracije predelanih vozil ter skladnosti proizvajalčeve definicije vzdrževanja vozila in vzdrževanjem konkretnega vozila. Tudi za to je izvedenec priglasil najnižjo postavko v višini 46,00 EUR, do česar je na podlagi pojasnjenega upravičen.

Glede pritožbenega očitka v zvezi z napačno uporabo 47.a člena Pravilnika (pravilno drugega odstavka 47. člena Pravilnika), pa je treba pojasniti, da niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. V ta namen so se ti kriteriji vzpostavili v sodni praksi in jih je sodišče prve stopnje tudi v konkretni zadevi uporabilo. Naloga sodišča je, da ob upoštevanju vseh zadev ovrednoti konkretno zadevo med manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno, kar je prvostopno sodišče tudi pravilno naredilo. Ni res, da predmetna dopolnitev mnenja predstavlja zgolj podrobnejšo obrazložitev navedb in stališč prvotnega mnenja, ker ni bilo uporabljenih novih dejstev ali zato, ker se izvedencu niso zastavila dodatna vprašanja. Zgoraj je bilo že pojasnjeno, kako so stranke v pripombah predložile priloge (torej nova dejstva) in postavila dodatna vprašanja, ki so terjala pregled dodatne dokumentacije. Razlog, zakaj je sodišče označilo dopolnitev mnenja za zelo zahtevno, pa je v vsebini vprašanj in pregledani dokumentaciji v zvezi z legalnostjo registracije prenarejenega vozila in kako to vpliva na njegovo vrednost, ob tem da izvedenec ni imel možnosti neposredno oceniti vozila, kar je tudi po stališču sodišča druge stopnje neobičajno strokovno vprašanje pri izvedenskih mnenjih in opravičuje ugoditvi priglašene postavke.

Po povedanem se pokaže pritožba tožnika kot neutemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Odločitev je sprejeta v senatu na podlagi četrtega odstavka 366.a člena ZPP.