Jedro

Sodna praksa stoji na stališču, da je treba procesna pravila v primeru, kakršen je konkretni, razlagati zelo ozko restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki pa zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo.

Izrek

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo vlogo dolžnika z dne 5. 1. 2025 (p.d. 14, odgovor dolžnika na predlog upnikov za začetek stečajnega postopka).

2.Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 121. členom Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep o zavrženju ugovora z dne 28. 11. 2024 razveljavi in o ugovoru odloči.

3.Na pritožbo sta odgovorila upnika - predlagatelja začetka stečajnega postopka in predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da sta upnika A., d. o. o. in B. B. po pooblaščencu vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Sodišče je dolžnika pozvalo, da se v petnajstih dneh po pozivu izreče o tem predlogu. Dolžniku je bil predlog vročen 20. 12. 2024 in zadnji dan roka za ugovor je bil 6. 1. 2025. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik predlogu za začetek postopka po pooblaščenkah sicer pravočasno ugovarjal, saj sta vlogo sodišču poslali priporočeno po pošti dne 6. 1. 2015, vendar pa je sodišče prve stopnje ugovor zavrglo, ker ni bil vložen v skladu s 123.a členom ZFPPIPP, ki določa, da mora odvetnik, ki zastopa stranko v postopku zaradi insolventnosti, prijavo terjatev in druge vloge stranke vložiti v elektronski obliki. Navedlo je, da je bil dolžnik opozorjen na to, da če bo ugovor vložen po pooblaščencu in ne bo v elektronski obliki, da ga bo sodišče prve stopnje zavrglo.

6.Dolžnik je v pritožbi navedel, da odvetnici nista mogli vložiti ugovora v elektronski obliki iz objektivnih razlogov, saj v kritičnem času nista dostopali do internetne povezave za zgradbo na naslovu P. 16, kjer se nahajata odvetniški pisarni obeh njegovih pooblaščenk. Predložil je dokazila (priloga k PD 18): fotografije in izjavo izvajalca obnovitvenih gradbenih del družbe C., d. o. o., iz katere izhaja, da so delavci gradbenega podjetja dela izvajali tudi dne 5. 1. 2025 v spodnji etaži stavbe, kjer imata sedež ter pisarniške prostore odvetnici, in v kletnih prostorih in ob izvajanju del nenamerno poškodovali napeljavo TK kabla, ki omogoča sprejem signala za internetno povezavo v stavbi. Interni vod kabla je bil poškodovan, o čemer so delavci, ki so izvajali dela, obvestili poslovodstvo družbe C., d. o. o. in lastnika objekta D., d. o. o, od katerega odvetnici najemata prostore za potrebe opravljanja odvetništva. Zaradi tega nista mogli dostopati do internetne strani na portalu e-sodstvo oziroma e-INS v času od 5. 1. 2025 od cca 9.00 ure pa do 7. 1. 2025 do cca 8.40 ure. Računalniško opremo imata zgolj v prostorih odvetniške pisarne, kjer imata tudi nameščene dostope za elektronsko poslovanje z varnim elektronskim podpisom in zato ni bilo mogoče zagotoviti dostopa preko portala e-INS, kar velja za obe pisarni, saj se obe nahajata v istem objektu. Odvetnicama je poznano določilo 123.a člena ZFPPIPP, da je potrebno vloge v postopkih zaradi insolventnosti vlagati v elektronski obliki, kar pa je mogoče le z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, ki ga zagotavlja podpora preko SIGENC-e za fizične osebe, ob zagotovljenem delovanju internetnih povezav. Ni jima mogoče očitati neskrbnega ravnanja, vzroki pa nikakor ne izvirajo iz sfere pooblaščenk dolžnika, na kateri bi imeli sami vpliv.

7.Sodna praksa glede elektronskega vlaganja pooblaščencev, ki so odvetniki, je povsem jasna, vendar pa vztrajanje na stališču elektronskega vlaganja vlog, za katero odvetnik objektivno ni odgovoren, ne more iti na škodo dolžnika. Višje sodišče zaključuje, da je do napačno vloženega ugovora prišlo iz vzrokov, ki so bili zunaj sfere pritožnikovih pooblaščenk in za katere nista odgovorni sami, pač pa iz drugih objektivnih razlogov (s pisnimi dokazi izkazano pretrganje TK kabla s strani gradbenih delavcev), na katere pooblaščenki nista imeli vpliva, niti jih nista mogli ob zadostni skrbnosti predvideti. Sodna praksa (VSL sklep Cst 240/2017) stoji na stališču, da je treba procesna pravila v primeru, kakršen je konkretni, razlagati zelo ozko restriktivno in v skladu z namenom, ki ga je mogoče izluščiti iz takšne ureditve, ki pa zagotovo ni v tem, da se stranki, ki ji ni mogoče očitati neskrbnosti, odreče sodno varstvo. Pritožbeno sodišče je tehtalo ustavno pravico do sodnega varstva dolžnika in zakonodajalčevega namena ureditve elektronskega vlaganja vlog, to je doseganje načela ekonomičnosti in hitrosti stečajnega postopka, in zaključilo, da je bila dolžniku z zavrženjem ugovora kršena pomembnejša pravica (pravica do sodnega varstva iz 23. člena ustave RS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS), zaradi česar ni podlage za uporabo tako hude sankcije, kot je zavrženje ugovora zoper predlog za začetek postopka in s tem začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Na drugi strani namreč s tem, da se dolžniku omogoči pravica do izjave, ki je izpeljava 23. in 25. člena Ustave RS, ne bo kršena pravica predlagateljev - upnikov, ki bodo v predhodnem stečajnem postopku lahko utemeljevali razloge, na katerih temelji njihov predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom.

8.Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave je pravica vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče.1 Pravica do sodnega varstva zagotavlja možnost predložitve zadeve sodišču, ki bo v zadevi v razumnem času vsebinsko (meritorno) odločilo. Gre torej za jamstvo odločitve o pravicah in obveznostih oziroma odločitve o tem, ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen ali neutemeljen; odločba, s katero sodišče zavrže vlogo stranke kot nedopustno, ni taka odločitev, ampak je le odločitev, s katero sodišče izreče, da v postopku ni dopustno meritorno odločati, kar zakonodaja v nekaterih točno določenih primerih dopušča. Če je po ne-elektronski poti vloga, ki jo je v imenu stranke vložil odvetnik, zavržena, pa pri tem odvetniku ni mogoče očitati, da je takšno ravnanje posledica njegovega neskrbnega ravnanja ali neznanja (torej ne izhaja iz njegove sfere), (lahko) pride do tega, da imetniki materialnih pravic svoje pravice ne bodo mogli nikoli več uveljaviti in bodo za njih nastale nepopravljive posledice. Očitno je namreč, da na podlagi 123. a člena ZFPPIPP lahko pride tudi do zelo intenzivnih posegov v navedeno človekovo pravico in to predvsem v primerih lapsusov, višje sile, nezakrivljenih napak in v drugih primerih, ko ni mogoče očitati nezadostne skrbnosti odvetnika - strokovnjaka. Zavrženje ne-elektronsko vložene odvetniške vloge zaradi tehničnih napak internetne mreže ima za posledico trajno izgubo pravice do sodnega varstva stranke, ki je imetnik pravice materialnega prava, če je že potekel prekluzivni rok za varstvo te, kar je nesorazmeren poseg v pravice te stranke ob tehtanju pravice do hitrega in ekonomičnega stečajnega postopka druge stranke.

9.Zaradi navedenega je višje sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

-------------------------------

1Glej tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I 200/09.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 123a

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.