Jedro

Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po preučitvi zadeve in po lastnem preudarku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 822/2018 z dne 20. 7. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za izvršilni postopek na podlagi pravnomočne sodne odločbe št. IV P 82/2015 z dne 7. 5. 2015 zoper A.A., in sicer v obliki zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Ugotovil je, da sta tožnik in A.A. dne 7. 5. 2015 sklenila poravnavo v zadevi IV P 82/2015 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, s katero sta se dogovorila, da se mladoletna B.B. zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo tožniku, dogovorjena pa je bila tudi višina preživnine, ki jo je dolžna plačevati A.A.. Organ je tudi ugotovil, da hči mladoletnega prosilca od lanskega leta živi pri materi A.A. Prosilec v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navaja, da želi pomoč v izvršilnem postopku zaradi uveljavitve sodne poravnave, ker s hčerko že od 20. 4. 2017 nima nobenih stikov.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani v zadevi pod št. II N 409/2017 v teku postopek zaradi določitve ukrepov po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), v katerem sta A.A. in mladoletna B.B. zoper tožnika vložili predlog za določitev ukrepov po 19. in 21. členu ZPND. V tem postopku je bil dne 5. 7. 2017 izdan sklep, s katerim je bilo tožniku prepovedano vstopiti v stanovanje na naslovu ..., ki ga bo uporabljala mladoletna hči prosilca, ter varni hiši, v kateri se ta nahaja, prepovedano pa mu je tudi zadrževati in približevati se stanovanju na naslovu ... na razdaljo manjšo od 300 m, vstopiti v osnovno šolo, ki jo obiskuje mladoletna hči, ter se zadrževati in približevati osnovni šoli, na razdalji manjši od 300 m. Tožniku se tudi prepove navezovati stike z mladoletno hčerko na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo ter vzpostaviti vsakršno srečanje z njo, objavljati njene osebne podatke, dokumente iz sodnih in upravnih spisov ter osebne zapiske, ki se nanašajo na mladoletno hčerko, razen če bo v drugem postopku, o katerem bo sodišče odločalo o stikih, odločeno drugače. Ukrepi so bili izrečeni za obdobje 12 mesecev, odločitev sodišča prve stopnje pa je bila potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 685/2018 z dne 26. 3. 2018, s katerim je sodišče odločilo o pritožbi tožnikove hčere in A.A. zoper zavrnilni del prvostopne odločitve.

3. O ugovoru tožnika zoper prvostopni sklep je bilo odločeno dne 16. 5. 2018, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je pri tem ugovoru tožnika delno ugodilo in odločilo, da ukrepi, razen v 3. alineji, veljajo do 26. 4. 2018, v delu, ki se nanaša na varno hišo pa do decembra 2017, v preostalem delu 3. točke, to je da izrečeni ukrepi veljajo za obdobje 12 mesecev, pa se sklep razveljavi za obdobje od 27. 4. 2018 do 10. 7. 2018. Glede ostalega je sodišče odločilo, da ostane sklep sodišča prve stopnje nespremenjen. Mladoletna hči je zoper ta sklep vložila pritožbo, o njej pa še ni odločeno.

4. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je mladoletna B.B. s poravnavo res zaupana očetu, to je tožniku, v varstvo, vzgojo in oskrbo, vendar pa so bili prosilcu izrečeni ukrepi v zvezi s prepovedjo približevanja, ta postopek pa še ni pravnomočno zaključen. Glede na to organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za izvršilni postopek na podlagi sklenjene poravnave v nasprotju s postopkom, ki teče po ZPND in še ni zaključen. Sklicevaje na 24. člen ZBPP je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. 5. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo razveljavi oziroma spremeni tako, da njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi. Navaja, da mineva 16 mesecev, odkar je njegova hči ločena od njega. V tem obdobju je podpisal soglasje za njeno prešolanje, ker je obiskovala 9. razred osnovne šole tako, da ima vsaj to zaključeno. CSD Maribor žal pomaga materi, hči pa brez potrebne psihoterapevtske pomoči propada, neuspešna je tudi v srednji šoli. Sklicuje se na odločitev v zadevi IV P 82/2015 in navaja, da je odločitev o prepovedi približevanja spoštoval, ta pa mu je 10. 7. 2018 prenehala. Meni, da njegove pravice v postopku pred CSD Maribor niso ustrezno spoštovane, ustrezne pomoči pa ne dobi niti njegova hči. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločitve

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe in dodaja, da pri svoji odločitvi ni mogla mimo dejstva, da so postopki po ZPND namenjeni preprečevanju nasilja v družini ter kot varstvo in pomoč žrtvi, pri tem pa gre za koristi in pravice otroka. Iz tega razloga tožniku brezplačne pravne pomoči za izvršilni postopek ni bilo mogoče dodeliti. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba je utemeljena.

8. Kot izhaja iz tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je ta zanjo zaprosil za „mediacijo in izvršbo oziroma ureditev stikov na podlagi pravnomočne sodne odločbe opr. št. IV P 82/2015 z dne 7. 5. 2015“.

9. Na podlagi poziva organa za brezplačno pravno pomoč na dopolnitev svoje prošnje pa je dodal, da želi vložiti predlog za izvršbo na podlagi zgoraj navedenega izvršilnega naslova. Pripominja, da njegova hči od 20. 4. 2017 nima z njim nobenih stikov, prav tako ne z njegovim sorodstvom. V šoli je neuspešna, zato je tako stanje nedopustno.

10. Kot izhaja iz zgoraj navedenega, gre za kompleksen in občutljiv spor s področja družinskih razmerij. Na eni strani je tu izvršilni naslov, to je sodna poravnava, po kateri se mld. B.B. zaupa v varstvo, vzgoji in oskrbo očetu, na drugi strani je tu postopek po ZPND, kot izhaja iz podatkov spisa, pa je časovna veljavnost izrečenih ukrepov po tem zakonu že prenehala.

11. Brezplačna pravna pomoč se po ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Oblike brezplačne pravne pomoči določa 26. člen ZBPP, ki v prvem odstavku pravi, da se brezplačna pravna pomoč v isti zadevi lahko dodeli za pravno svetovanje; za sestavo overitev in potrditev listin o pravnih razmerjih, dejstvih in izjavah; za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave; za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi; za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo; za pravno svetovanje in zastopanje pred mednarodnimi sodišči; za pravno svetovanje in zastopanje pri vložitvi pobude za oceno ustavnosti ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 26. člena ZBPP).

12. Za pravno svetovanje šteje proučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

13. Če prosilec v prošnji ne navede določene oblike pravne pomoči, odloči o tem pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po proučitvi zadeve in po lastnem preudarku (drugi odstavek 26. člena ZBPP).

14. Brezplačna pravna pomoč se dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec, in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč lahko določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat ali dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako, da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji) ali določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja (1., 2. in 3. alinea drugega odstavka 28. člena ZBPP).

15. V vloženi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik navaja, da želi brezplačno pravno pomoč za sodni postopek za mediacijo in izvršbo oziroma ureditev stikov, v dopolnitvi, da želi vložiti predlog za izvršbo, in da že od aprila 2017 nima s hčerko nobenih stikov.

16. Kot izhaja iz zgoraj povzetega, gre za kompleksno zadevo, v kateri se prepleta več dejanskih in pravnih vprašanj. Glede na to je razumljivo, da ima tožnik težave pri definiranju vsebine svoje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prav za takšen primer pa ZBPP predvideva pravno svetovanje, ki je namenjeno proučitvi pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje (tretji odstavek 26. člena ZBPP).

17. Tožnik je v svoji prošnji kot konkretno obliko želene brezplačne pravne pomoči sicer navedel zastopanje v izvršilnem postopku, navaja pa tudi mediacijo. Ne glede na to iz njegovih navedb dovolj jasno izhaja, da želi rešiti nastali položaj, ko s hčerko že več kot eno leto nima nobenega stika. O tem lahko odloča samo pristojno sodišče v skladu z določbami Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). V zvezi s tem pa tožnik potrebuje ustrezno pravno svetovanje in eventualno zastopanje, za opredelitev konkretnih pravnih možnosti in postopkov pa tožnik potrebuje pravno svetovanje.

18. Organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedenih določb 26. in 28. člena ZBPP pri svoji odločitvi ni upošteval, kar pomeni, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo. Glede na to je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in glede na konkretne okoliščine obravnavane zadeve določiti primerno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč pri tem tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.