12. 12. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Milka Škoberneta, Laško, ki ga zastopata Tomaž Bromše in Tanja Kordež Bromše, odvetnika v Celju, na seji 12. decembra 2016

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X K 4980/2011 z dne 7. 4. 2014 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 194. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo 47/13 in 87/14) se zavrže.

3.Pritožnik oziroma pobudnik nosi sam svoje stroške postopka z ustavno pritožbo in s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrožno sodišče v Ljubljani je zoper pritožnika izdalo trajno odredbo za privedbo, da bi mu vročilo prvostopenjsko obsodilno sodbo št. X K 4980/2011 z dne 23. 12. 2013 ter med drugim tudi popravni sklep št. X K 4980/2011 z dne 19. 2. 2014 in pritožbo SDT zoper sodbo z dne 10. 3. 2014. Utemeljitev, zakaj je zoper pritožnika odredilo trajno privedbo, je Okrožno sodišče obrazložilo z oceno, da pritožniku ni bilo mogoče vročiti sodbe ne po pošti ne po dveh pooblaščenih vročevalcih in je očitno, da se pritožnik vročitvi izmika. V ustavni pritožbi pritožnik najprej pojasnjuje celoten potek postopka privedbe in vročanja. Trdi, da je sodišče z izpodbijano odredbo nezakonito in protiustavno poseglo v njegove pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave, pravico do enakega varstva pravic iz drugega odstavka 14. člena v zvezi z 22. členom Ustave, pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, pravico do pritožbe iz 25. člena Ustave in v pravico do svobode gibanja iz 32. člena Ustave. Pritožnik meni, da za izdajo izpodbijane odredbe niso bili izpolnjeni ne zakonski ne ustavni pogoji. Razlogi, ki naj bi jih v utemeljitev izdaje izpodbijane odredbe navedlo sodišče, naj bi bili nepopolni, zato odredbe z vidika pravno odločilnih dejstev ne bi bilo mogoče preizkusiti in naj bi bila zato podana absolutno bistvena kršitev določb postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Sklepanje sodišča, da se izmika vročitvi, naj bi bilo neutemeljeno. Pri tem se pritožnik sklicuje na določbe ZKP, ki urejajo vročanje, in pojasnjuje, kako naj bi vročanje dejansko potekalo. Meni, da je izčrpal vsa pravna sredstva, hkrati pa trdi, da mu ZKP v nasprotju s 25. členom Ustave ne zagotavlja pravice do pravnega sredstva. Ker naj bi šlo na podlagi izpodbijane odredbe za poseg v njegovi pravici do osebne svobode in do svobode gibanja, bi mu moralo biti zagotovljeno sodno varstvo iz prvega odstavka 23. člena Ustave kot tudi pravica do izjave iz 22. člena Ustave. Pritožnik zahteva tudi povrnitev stroškov z ustavno pritožbo.

2.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 194. člena ZKP. V izpodbijani določbi so med drugim določeni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da sme sodišče odrediti privedbo,[1] določen je organ, ki tako odredbo izvrši,[2] zahtevana je obličnost odredbe za privedbo ter njena vsebina.[3] Pobudnik izpodbijani določbi očita neskladje z 22. členom, s prvim odstavkom 23. člena in 25. členom Ustave ter navede, da se pri utemeljevanju pobude v celoti sklicuje na obrazložitev v ustavni pritožbi. Meni, da je treba do spremembe ZKP in s tem njegove uskladitve z Ustavo vsakemu privedenemu omogočiti in dopustiti pravici do izjave in pravnega sredstva, saj naj bi odredbe o privedbi pomenile poseg v pravici do osebne svobode in svobode gibanja.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper izpodbijano odredbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZKP ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobno obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti 194. člena ZKP je pobudnik utemeljeval s hkrati vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Ernest Petrič in Jasna Pogačar. Sodnika Jan Zobec in Marko Šorli sta bila pri odločanju o tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Po prvem odstavku 194. člena ZKP privedbo obdolženca lahko odredi sodišče, če je izdan sklep o priporu ali če v redu povabljeni obdolženec ne pride, pa svojega izostanka ne opraviči, ali če mu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila ali sodbe, s katero je bila obdolžencu izrečena zaporna kazen, iz okoliščin pa je očitno, da se obdolženec vročitvi izmika po tem, ko vsi drugi načini vročanja niso bili uspešni.

[2]Po drugem odstavku 194. člena ZKP odredbo za privedbo izvrši policija.

[3]Po tretjem odstavku 194. člena ZKP se privedba odredi pisno. Odredba mora obsegati: ime in priimek obdolženca, ki naj se privede, označbo kaznivega dejanja, katerega je obdolžen, navedbo določbe kazenskega zakona, razlog, zakaj se odreja privedba, uradni pečat in podpis sodnika, ki odreja privedbo.