Jedro

Za uveljavljano odškodnino iz škodnega dogodka je relevantna le tista nova škoda, ki se s stališča sklenjene poravnave v februarju 1995 po normalnem teku stvari ni bila pričakovana. Ob ugotovitvi prvega sodišča, da je tožnik že takrat zanjo vedel, saj mu je bilo povedano, da je izpahovanje ramena mogoče ozdraviti le operativno, tudi ni pomembno ali je bila škoda v zvezi z dokončno ozdravitvijo ramena z operacijo vključena v odškodnino po sklenjeni poravnavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom o popravi z dne 16.12.2004. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z napadeno sodbo je prvo sodišče v ponovnem odločanju tokrat zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim uveljavlja tožeča stranka 6,100.000,00 SIT s pripadki odškodnine za novo nastalo nepremoženjsko škodo tožniku zatem kot je dne 17.2.1995 sklenil poravnavo, pri kateri je tožnikov delodajalec - tožena stranka imela zavarovano civilno odgovornost do lastnih delavcev.

Iz sodbenih razlogov še izhaja, da je s poravnavo bila tožniku za posledice iz utrpele delovne nezgode z dne 23.11.1993, ko si je v posledici padca po stopnicah poškodoval desni ramenski sklep, izplačana odškodnina za vso iz tega škodnega dogodka utrpelo nepremoženjsko škodo tudi bodočo v znesku 2,119.005,00 SIT, kar bi naj bila celotna zavarovalna vsota. Že pred sklenitvijo poravnave dne

30.1.1995, je bil tožnik na pregledu pri specialistu ortopedu, kjer je bil seznanjen z diagnozo ponavljajočih se izpadov desnega ramena.

Ob tem mu je bilo povedano, da pride v poštev operativna terapija, s katero se bo še nekoliko počakalo in bo mišice ramena ojačati, ob ponovnih izpahih pa bo sledila operativna terapija. Za namene poravnave je bilo izdelano izvedensko mnenje, na podlagi obstoječe zdravstvene dokumentacije tožnika, ki predvideva pri tožniku poslabšanje stanja desnega ramena. Slednje je skladno tudi z ugotovitvami med postopkom podanega izvedenskega mnenja specialista ortopeda, da je bila v poravnavi upoštevana klinična slika tožnikovega desnega ramena. Tako je tožnik operativno terapijo ob podpisu poravnave z veliko verjetnostjo pričakoval. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper prvostopno sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo oziroma podrejeno njeno razveljavitev. Očitano absolutno bistveno kršitev določb postopka zaradi nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih oziroma nejastnostih vidi pritožba zaradi: napačnega pravnega pouka, napačne navedbe, da je sklenil tožnik poravnavo v imenu toženke, napačne navedbe, da ima toženka ambulantni karton tožnika, napačne navedbe, da je sklenjena poravnava tudi na podlagi zdravniške dokumentacije.

Tudi ni razlogov o odločilnih dejstvih, da je bil pooblaščenec tožnika ob poravnavi seznanjen s kliničnim zdravstvenim stanjem tožnika in ni razlogov o ugotovitvah izvedenskega mnenja z dne

5.7.1995. Nadalje navaja pritožba, da dejansko stanje ni razjasnjeno, saj je bil predpravdni zahtevek tožnika zavrnjen le zaradi izčrpanja zavarovalne vsote, izvedensko mnenje z dne 23.1.1995 pa ne ugotavlja, da bo moral tožnik na operacijo, sicer pa uporablja za oceno poslabšanja tožnikovega zdravstvenega stanja le statistične podatke.

Sodišče ni zaslišalo kot priče pooblaščenca tožnika, iz zdravstvenega kartona z dne 30.1.1995 pa izhaja le, da mora tožnik ojačati mišice desnega ramena.

Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Na prvi stopnji je dovolj in pravilno razjasnjeno in ugotovljeno vso relevantno dejansko stanje v zadevi in je na njegovi podlagi sprejeta prvostopna sodba s pravilno uporabo materialnega prava.

Zavračajo se vse pritožbene graje v smeri na prvi stopnji storjenih procesnih kršitev. K temu delu pritožbe se odgovori, da je prvo sodišče popravilo napako v pravnem pouku prvostopne sodbe (8 dni) s sklepom o popravi z dne 16.12.2004 (15 dni). Kot lapsus je razumeti v prvostopni sodbi navedbo, da je tožnik sklenil citirano poravnavo v imenu toženke, saj ni sporna njena vsebina niti stranke poravnave.

Gre za očitno napako v prvostopni sodbi tudi o tem, da ima ambulantni karton tožnika toženka, saj je iz podatkov spisa nesporno, da ga ima v resnici. Pritožba nima prav, da govori prvostopna sodba, da je bila zapisana poravnava tudi na podlagi zdravniške dokumentacije. Prvo sodišče le ocenjuje, da pooblaščenec, ki mu je bila znana medicinska dokumentacija tožnika, ne bi pristal na sklenitev poravnave, če ta ne bi zajemala tudi znane bodoče škode. Prvo sodišče res ni posebej ugotavljalo ali je pooblaščencu tožnika bilo znano klinično stanje tožnika ob poravnavi, o čemer je le predvidevalo, kar je tudi logično in ni pravno pomembno temveč le, kolikor je bilo o tem znano tožniku.

Zato tudi ni bilo potrebe po zaslišanju kot priče pooblaščenca tožnika. V zadevi tudi niso relevantne ugotovitve v izvedenskem mnenjem z dne 5.7.1995, ki je bilo izdelano v druge namene.

Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo pri delu prvega sodišča preostalih v drugem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, upoštevnih procesnih kršitev (člen 350/II ZPP).

Ob povzemanju pravilnih in zadostnih prvostopnih razlogov, je k nadaljnjim izrecnim pritožbenim navedbam povedati, da v zadevi ni pomembno, zakaj je predpravdni odškodninski zahtevek zavrnila. Tudi ne, da mnenje, pridobljeno pred sklenitvijo poravnave med tožnikom in ....konkretno ne ugotavlja, da bo moral tožnik na operacijo, ker mu v tej smeri ni bilo postavljeno tako vprašanje, prognoziral pa je nadaljnje izpahovanje tožnikove rame. Vsebina zdravstvenega kartona tožnika z dne 23.1.1995, to je pred sklenitvijo poravnave pa ni takšna, kot jo v lastno korist razlaga pritožba, temveč takšna, kot jo razlaga v svojih ugotovitvah izvedenec na 5. strani izvedenskega mnenja, ki ga je tožeča stranka tudi sprejela: "...takrat je tudi navedeno, da je omenjeno stanje možno popraviti samo z operativnim posegom. Glede na pregled 14.7.1995 ugotavljam, da se njegovo zdravstveno stanje od pregleda 30.1.1995 ni bistveno poslabšalo, saj se je izpahljivost ponavljala, tako, kot je bila prisotna že pred pregledom 30.1.1995. Zato se je 14.7.1995 moralo odločiti, da se mu pomaga za operativnim posegom ...".

Povedati je še, da je v postopku pomembno dejstvo, da je bila tudi o tožnikovi bodoči škodi sklenjena poravnava v letu 1995, kot je to razvidno iz drugega odstavka poravnave, kjer se tudi izrecno odpoveduje vsem morebitnim nadaljnjim odškodninskim zahtevkom izvirajočim iz te nezgode za sedanjo in bodočo škodo.

Tako je v zadevi relevantna le tista nova škoda, ki s stališča tedaj sklenjene poravnave, po normalnem teku stvari ni bila pričakovana.

Sodišče je na podlagi in s pomočjo izvedenca ugotovilo, da so bile sedaj ugotovljene posledice poškodbe desnega ramena že pričakovane in s tem po vsej verjetnosti že zajete v citirani poravnavi. V kolikor pa tožeča stranka v poravnavo ni zajela tovrstne že tedaj znane bodoče škode, povezane z operativnim posegom, pa v zadevi ni relevantno.

Pritožbena odločitev je sprejeta po določilih člena 353 ZPP.

O pritožbenih stroških tožeče stranke je odločeno na podlagi določil člena 165/I v zvezi s členom 154/I ZPP.