Jedro

Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (varovanke). Zato imata v njem položaj stranke samo oseba, postavljena pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem sprejema obveznosti opredeljene v ZZZDR. Druge osebe, kot npr. sorodniki varovanke, pa v tem postopku nimajo položaja stranke, čeprav s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj se v tem postopku ne varujejo njihove pravice in koristi, marveč pravice in koristi varovanke.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bil zahtevek tožnika za posredovanje zapisnika sestanka skrbniške komisije in odločbe o imenovanju A.A. kot skrbnika B.B. iz dokumentarnega gradiva št. 1221-1/2010, zavrnjen. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je na podlagi vpogleda v upravni spis ugotovil, da C.C. kot tožnik nima statusa stranke, niti stranskega udeleženca, saj je bil v postopku vključen kot bližnji sorodnik varovanke B.B., v skladu z določbo 183. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04, v nadaljevanju ZZZDR). Gre za postopek postavitve skrbnika, kjer sta stranki lahko le skrbnik in varovanka. V skladu s 1. in 2. odstavkom 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08, 8/10, v nadaljevanju ZUP) imajo stranke ter vsak drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, pravico pregledovati dokumente in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Tožnik pa ni izkazal dejanskega pravnega interesa, niti ne statusa stranke v upravnem postopku postavitve skrbnika, zaradi česar je prvostopni organ zahtevek tožnika zavrnil. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil z odločbo št. 129-505/2010/3 z dne 5. 10. 2010 in v obrazložitvi navedel, da je tožnik na organ prve stopnje dne 14. 4. 2010 naslovil dopis, v katerem je zaprosil za zapisnik skrbniške komisije in odločbe o imenovanju skrbnika varovanki B.B. Na podlagi 42. člena ZUP je lahko stranka v postopku vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek ter tudi drugi (skupina oseb) če so lahko nosilci pravic in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku. V nadaljevanju navaja vsebino določbe 43. člena ZUP. Položaj stranke v upravnem postopku se ne presoja le po določbah ZUP, pač pa tudi po materialnem predpisu in v tem primeru ZZZDR, ki daje pravico obveznosti ali priznava pravne koristi. Obstojati mora zveza med osebo in materialnim predpisom, ki tej osebi daje pravico, nalaga obveznost ali priznava kakšno korist. Lastnost stranke v upravnem postopku ima le oseba, ki je lahko imetnik kakšne pravice, obveznosti ali pravne koristi, o kateri se odloča v konkretni upravni stvari. Prava korist, zaradi katere ima oseba pravico, da se udeležuje postopka je neposredna, ali na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. V 1. odstavku 82. člena ZUP je določeno, da imajo stranke pravico pregledati dokumente in na svoje stroške prepisati in preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Na podlagi 2. odstavka 82. člena ZUP ima pravico tudi vsak, ki kot verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Tožnik v zadevi ne more biti imetnik nobene pravice in tudi ne obveznosti, prav tako ne more izkazati pravnega interesa, zato nima lastnosti stranke. Lastnost stranke v predmetni zadevi imata lahko le varovanka in njen skrbnik. Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi, št. I Up 1113/2006-4. Skrbniški organ pri odločanju o tem, kdo bo skrbnik osebe, ki ne more v celoti skrbeti za svoje pravice in koristi izhaja iz korist varovanca. Navaja vsebino 183. člena ZZZDR. Pri imenovanju skrbnika Center za socialno delo upošteva tudi želje varovanke, če jih je zmožna izraziti in želje njenih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanke. Niti organ prve stopnje, niti pritožbeni organ pa nista pristojna za presojo veljavnosti pravnih poslov, ki jih v pritožbi navaja tožnik. V zvezi z ugovorom glede dela Centra za socialno delo Kranj ter ugovora zoper delo skrbnika, pa je drugostopni organ navedel, da je ugovor obravnaval Center za socialno delo Kranj, ki je tožnika o svojih ugotovitvah obvestil z dopisom št. 1221-1/2010 z dne 3. 6. 2010. Ugovor zoper delo Centra za socialno delo Kranj pa je presojalo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, ki je tožnika o svojih ugotovitvah obvestilo z dopisom št. 129-505/2010/2 z dne 5. 10. 2010. Tožnik se z odločitvijo obeh organov ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit. Tožnik je skupaj s svojim očetom dne 29. 9. 2004 na Okrajno sodišče v Kranju vložil predlog za odvzem opravilne sposobnosti za svojo mater B.B. ker se je materi zdravstveno stanje v aprilu 2004 močno poslabšalo. Sedanji skrbnik A.A. se ni strinjal z odvzemom opravilne sposobnosti B.B. in je vstopil v nepravdni postopek kot stranski intervenient. Ves čas je menil, da je B.B. popolnoma opravilno sposobna. Na podlagi mnenja sodnih izvedencev je bila z odločbo N 50/2004 z dne 23. 10. 2009 B.B. delno odvzeta poslovna sposobnost. Mati tožnika B.B. je na prigovarjanje sina A.A. s sedanjim skrbnikom dne 10. 12. 2004 sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju. V času odvzema poslovne sposobnosti je sedanji skrbnik s B.B. sklepal posle, čeprav je po mnenju sodnih izvedencev ta bila že od aprila 2004 delno poslovno nesposobna. Tožnik je zoper ravnanje Centra za socialno delo Kranj vložil ugovor, ker ta ni ravnal z zadostno skrbnostjo. A.A. v aprilu 2006 ni hotel B.B. izročiti osebne izkaznice. Na Center za socialno delo Kranj je tožnik naslovil dopis št. 584-21/2005 z dne 22. 5. 2006, v katerem je navedeno, da A.A. ni hotel izročiti B.B. osebne izkaznice. Tožnik je zaradi vsega navedenega na Center za socialno delo Kranj vložil zahtevo za vpogled v spis in odločbo o postavitvi skrbnika, česar mu Center za socialno delo Kranj ni omogočil. Tožnik meni, da je Center za socialno delo Kranj pri postavitvi skrbnika kršil določb 180. do 183. člena ZZZDR, ko je za skrbnika imenoval osebo, katere koristi so v nasprotju s koristmi varovanca. Na podlagi navedenega tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep in odločbo drugostopnega organa z dne 12. 5. 2010 odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v danem primeru sporno vprašanje položaja tožnika kot stranke v postopku postavitve skrbnika. Razlogi za odločitev so razvidni iz obrazložitve drugostopne odločbe. Takšna odločitev izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1113/2006-4. V skladu z navedenim tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) v 13. členu določa, da Upravno sodišče Republike Slovenije odloča po posamezniku ali v senatu, skladno z določbami tega zakona. Ker gre v predmetni zadevi za enostavno dejansko in pravno stanje, so tako izpolnjeni pogoji iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Drugostopni organ je za svojo odločitev navedel tudi prave in utemeljene razloge zato se sodišče v delu, kjer so pritožbeni ugovori enaki tožbenim, sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. ZUS-1. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporna zakonitost sklepa Centra za socialno delo Kranj, št. 1221-1/2010 z dne 12. 5. 2010, s katerim je navedeni organ zavrnil zahtevo tožnika za posredovanje zapisnika skrbniške komisije in odločbe o imenovanju skrbnika A.A. varovanki B.B. Kot je tožniku pravilno pojasnil že drugostopni organ se procesni položaj stranke v postopku postavitve skrbnika presoja po določbah 216. do 223. člena ZZZDR. Na podlagi določbe 128. člena ZZZDR mora organ pri odločanju o obliki varstva, ki naj se nudi varovanki, upoštevati predvsem njene potrebe in koristi. Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo (varovanke), zato ima v njem položaj stranke samo oseba, postavljena pod skrbništvo, kot tudi oseba, ki je postavljena za skrbnika in s tem sprejema obveznosti opredeljene v ZZZDR. Druge osebe, kot npr. sorodniki varovanke, pa v tem postopku nimajo položaja stranke, čeprav s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj se v tem postopku ne varujejo njihove pravice in koristi, marveč pravice in koristi varovanke. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 1113/2006-4. Tako prvostopni organ upravičeno tožniku ni dopustil vpogleda v spis in v odločbo o postavitvi skrbnika B.B. V zvezi z preostalimi ugovori tožnika pa se sodišče strinja z navedbami drugostopnega organa.

Ker je izpodbijani sklep po presoji sodišča pravilen in zakonit, sodišče pa v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Ker tožeča stranka stroškov ni priglasila, je izrek o njih odpadel. Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.