Jedro

Sodišče mora o obračunu izvršitelja odločati tako v primeru, ko upnik vloži zahtevo pri sodišču, da o obračunu odloči sodišče, kot tudi v primeru, ko je upnik oproščen plačila sodnih stroškov in je plačnik teh stroškov sodišče. Ker je bila izvršiteljica o preklicu rubeža dolžnikovih premičnin obveščena štiri dni pred načrtovanim rubežem, ni upravičena do stroškov v zvezi s poskusom oprave rubeža.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršiteljici I. I. priznalo stroške po računu št. 220/15 z dne 15. 9. 2015 v skupni višini 32,82 EUR.

2. Sklep izpodbija izvršiteljica in navaja, da gre za kršitev drugega odstavka 38.c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ker je o izvršilnih stroških odločalo sodišče brez upnikove zahteve. Upnik v tem postopku je Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije in ne glede na to, kdo stroške plača, se upnik ni pritožil na stroške in je tako obračun postal dokončen. Sodišče ni imelo pravice samostojno odločati o izvršilnih stroških. Sicer pa izvršiteljica tudi ni vedela, da je na naslovu Center za socialno delo, saj na tem naslovu živijo tudi druge stranke in obstaja možnost, da tudi dolžnik živi na tem naslovu. Če pa je sodišče vedelo, da je na tem naslovu Center za socialno delo in je dolžnik tu prijavljen, se sprašuje, zakaj je spis sploh dalo izvršiteljici v opravo rubeža. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. 1. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. 1. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5. Iz spisa izhaja, da je izvršiteljica z vlogo z dne 15. 9. 2015 sodišču podala poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih ter obračun plačila za delo ter izstavila račun št. 220/2015 v višini 114,09 EUR, pri čemer je bila na računu oznaka, daje obračun dokončen. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršiteljici priznalo po omenjenem računu stroške v višini 32,82 EUR in pri tem navedlo, da je po uradni dolžnosti odločalo o obračunu izvršiteljice za njena izvršilna dejanja z dne 15. 9. 2015 in zaključilo, da so bili nepotrebni stroški neizvedenega rubeža na naslovu Ulica 6, Ljubljana in ji v ta namen ni priznalo nagrade za poskus rubeža niti stroškov pridobitve podatkov o dolžnikovem lastništvu motornih vozil. Priznalo pa ji je nagrado za seznanitev s spisom v višini 50 točk, za obračun stroškov v višini 20 točk in obračun obresti v višini 50 točk. Enako ji sodišče ni priznalo stroške poštnine ter kopij v dejanski višini 14,06 EUR, priznalo pa ji je le materialne stroške v pavšalnem znesku 5 % od skupnega plačila za delo izvršiteljev.

6. V pritožbi zoper izpodbijani sklep izvršiteljica najprej nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje iz razloga, ker meni, da upnik Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ni podal zahteve, da o obračunu odloči sodišče in sodišče prve stopnje zato po uradni dolžnosti ne bi smelo odločati o obračunu izvršiteljice. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da v konkretnem primeru teče izvršba upnika Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki na podlagi petega odstavka 28. člena Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS izterjuje zoper dolžnika terjatev, ki je nanj prešla po tem členu, upnik pa je v tem postopku izterjave svoje terjatve oproščen plačila sodnih stroškov. Med sodne stroške postopka sodijo tudi stroški izvršitelja, ki so po določbi 293. člena ZIZ izvršilni stroški. Ker je upnik kot sklad oproščen plačila sodnih stroškov, se ti izplačajo iz sredstev sodišča po 171. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Vendar tudi v takšnem primeru to ne pomeni, da sodišče, ki vodi izvršbo, ni vezano na uporabo določbe drugega odstavka 38.c člena ZIZ. ZIZ v drugem odstavku 38.c člena ZIZ res določa, da če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v 8. dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče, izvršitelj pa zahtevo posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v 8. dneh od prejema. Nadalje člen določa, da če upnik ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun za dokončnega in dokončni obračun predstavlja izvršilni naslov. Citirano določbo je po mnenju pritožbenega sodišča potrebno razlagati tako, da mora sodišče o obračunu izvršitelja odločati tako v primeru, ko upnik vloži zahtevo pri sodišču, da o obračunu odloči sodišče, kot tudi v konkretnem primeru, ko je upnik oproščen plačila sodnih stroškov, med katere sodijo tudi izvršilni stroški in je plačnik teh stroškov sodišče. Določba drugega odstavka 38.c člena ZIZ je namreč zapisana za primer, ko je postopek izvršbe ali postopek zavarovanja uveden na predlog upnika in je v interesu upnika, da lahko nasprotuje izvršiteljevemu obračunu, o katerem potem po upnikovem predlogu odloča sodišče. V konkretnem primeru pa glede na situacijo, da je upnik oproščen plačila sodnih stroškov in s tem tudi izvršiteljevih stroškov nima interesa ugovarjati obračunu izvršitelja, saj se omenjeni stroški ne plačujejo iz njegovih sredstev, zaradi česar je ta pravica prenesena v konkretnem primeru na sodišče. Zato so neutemeljene navedbe izvršiteljice v smeri, da je bila kršena določba drugega odstavka 38.c člena ZIZ.

7. Izvršiteljica v pritožbi zoper izpodbijani sklep nasprotuje tudi, da ji sodišče ni priznalo stroškov za neizveden rubež iz razloga, ker bi morala biti seznanjena, da je na naslovu dolžnika pravzaprav Center za socialno delo in je dolžnik na tem naslovu zgolj formalno prijavljen. Nadalje navaja, da če je sodišče vedelo za takšno okoliščino, zakaj je sploh spis poslalo izvršiteljici v opravo izvršilnih dejanj. Iz poročila izvršiteljice z dne 15. 9. 2015 izhaja, da je na naslovu Ulica 6, Ljubljana poskusila opraviti rubež, pri tem pa je ugotovila, da na danem naslovu dolžnik nima rubljivih premičnin in gre za naslov Centra za socialno delo, na katerem je dolžnik prijavljen, poleg tega pa iz opravljenih poizvedb tudi izhaja, da dolžnik nima vozil. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje je po prvem odstavku 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja razvidno, da mora izvršitelj izvršilna dejanja opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter na način, s katerim se najhitreje in najučinkoviteje doseže poplačilo upnika oziroma kršitev ali zavarovanje dolžnikove obveznosti. Izvršiteljica je po prevzemu zadeve bila seznanjena z dolžnikovim naslovom Ulica 6, Ljubljana, kjer se nahaja Center za socialno delo, že s sklepom o izvršbi oziroma s sklepom o določitvi izvršitelja z dne 7. 8. 2015. Štiri dni pred razpisanim rubežem pa je upnik tudi vložil umik predloga za izvršbo v obsegu premičninske izvršbe, to vlogo pa je upnik posredoval tako sodišču prve stopnje, kakor izvršiteljici in zato potrebe za opravo rubeža 15. 9. 2015, ni bilo. Glede na to, da je bila izvršiteljica o preklicu rubeža dolžnikovih premičnin obveščena 4 dni pred načrtovanim rubežem, pravilno ni upravičena do stroškov v zvezi s poskusom oprave rubeža, posledično pa tudi s stroški kilometrine. Pri tem pa pritožbeno sodišče še opozarja, da izvršitelju v primeru neizvedbe rubeža pripada plačilo le v primeru, če je izvršitelj poskusil opraviti rubež, pa ga dejansko ni mogoče bilo opraviti iz razlogov na strani drugih oseb (upnika, dolžnika ali tretje osebe). Ker pa je bilo upnikovo procesno dejanje (umik predloga za izvršbo) opravljeno v primernem roku pred razpisanim rubežem oziroma štiri dni pred razpisanim rubežem in je bila izvršiteljica o tem tudi obveščena, bi svojo aktivnost lahko zlahka prilagodila nastali situaciji in ji zato iz tega naslova ne pripada nobeno plačilo.

8. Pravilno pa je sodišče odločilo tudi v delu, ko izvršiteljici ni priznalo stroškov pridobivanja podatkov o dolžnikovem lastništvu motornih vozil, saj teh stroškov izvršiteljica ni izkazala, kar pomeni, daje odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pritožba izvršiteljice prve stopnje, sprejeta v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pritožba izvršiteljice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).