Jedro

Po izrecni določbi 10. čl. ZIZ obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon tako določa. ZIZ dopušča možnost obnove postopka v dveh primerih: -če dolžnik ni vložil ugovora proti kondenatornemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je zato ta postal pravnomočen (63. čl. ZIZ); -v postopku z nasprotno izvršbo, če sodišče k predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne (5. odst. 68. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom: -zavrnilo dolžnikov predlog za obnovo postopka cenitve nepremičnine; -zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe; -odločilo, da je dolžnik dolžan povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške v znesku 328.797,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa (13.6.200) do plačila.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik. Ponavlja svoje razloge za trditev, da s pravnomočnim sklepom ugotovljena vrednost nepremičnine ni pravilna, ter da v smislu 178. čl. ZIZ na samem naroku določitev nove cene, ker sporazum med strankama ni verjeten, ni mogoča. Dodaja, da je zaradi tega zahteva za odložitev izvršbe utemeljena. Dolžnik ne zavlačuje s postopkom, temveč se dogovarja z upnikom o načinu poplačila, kar je dodaten razlog za odložitev izvršbe. Dolžnik namreč ocenjuje, da bo v roku enega do dveh mesecev zagotovil ustrezne finančne aranžmaje za poplačilo upnika. V kolikor bi prišlo do prodaje nepremičnin po tako nizkih cenah, bi bil dolžnik oškodovan. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

V tej izvršilni zadevi zaradi prisilne izterjave zneska 120,0000.000,00 SIT s pripadki s prodajo dolžnikovih nepremičnin je sklep o izvršbi I 1192/96 postal dne 6.2.1998 pravnomočen, dne 15.3.2000 pa je postal pravnomočen tudi sklep prvega sodišča o ugotovitvi vrednosti nepremičnine z dne 9.11.1999. V zvezi s slednjim sklepom je dolžnik predlagal obnovo cenitve nepremičnine, ki jo je prvo sodišče zavrnilo. Po izrecni določbi 10. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 15/98, v nadaljevanju ZIZ) obnova postopka ni dovoljena, razen, če zakon tako določa. ZIZ dopušča možnost obnove postopka v dveh primerih: -če dolžnik ni vložil ugovora proti kondenatornemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je zato ta postal pravnomočen (63. čl. ZIZ); -v postopku z nasprotno izvršbo, če sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne (5. odst. 68. čl. ZIZ).

Za nobeno izmed navedenih izjem pa v obravnavanem primeru ne gre, zato po določbi 10. čl. ZIZ obnova postopka ni dovoljena. Ker pa obnova postopka ni dovoljena, tudi pritožbeno sodišče ne more vsebinsko obravnavati dolžnikovega predloga za obnovo postopka in pritožbenih navedb ter zato nanje v tem obsegu tudi ne bo odgovarjalo.

Za odložitev izvršbe mora dolžnik izkazati kumulativni obstoj dveh predpostavk: obstoj upravičenega razloga, ki jih primeroma našteva 71. čl. ZIZ v 1. odst. oziroma posebno upravičenega razloga iz 2. odst. 71. čl. ZIZ, in verjeten obstoj nevarnosti, da bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Pravilno ugotavlja prvo sodišče, da obstoja drugega pogoja dolžnik ni izkazal. Vrednost nepremičnine je pravnomočno ugotovljena, ob pogojih iz 4. odst. 178. čl. ZIZ pa bo lahko dokončno ugotovljena na prodajnem naroku (3. odst. 181. čl. ZIZ). Končno izterjava denarnega zneska, ki ga je dolžan plačati dolžnik na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, niti ne more predstavljati znatnejše škode, ki jo kot pravni standard navaja 71. čl. ZIZ. Sicer pa bi se dolžnik prodaji nepremičnine lahko izognil tako, da bi v že več kot tri leta trajajočem izvršilnem postopku svojo obveznost do upnika izpolnil oziroma se z upnikom dogovoril o drugačnem načinu in pogojih njene poravnave. Ker možnost takšnega dogovora dolžnik navaja kot dodaten razlog za odlog izvršbe, mu je potrebno povedati, da ne glede na to, da takšen razlog nedovoljeno uveljavlja šele v pritožbi in je tudi povsem nedokazan, ne bi mogel utemeljevati dolžnikovega predloga za odlog izvršbe, ker drugi razlog - verjetnost nastanka znatnejše škode, kot je v tej odločbi že navedeno, ni podan.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje po ugotovitvi, da prvo sodišče z izpodbijanim sklepom tudi ni zagrešilo kakšne absolutne bistvene kršitve določb postopka, na kar mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.