Jedro

Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe po kateri se začasno ne izvajajo stiki med mladoletno A. A., mladoletnim B. A. in mladoletnim C. A. z njihovim očetom D. A., z veljavnostjo začasne odredbe do 1. 3. 2021. 2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče kršilo 8., 12., 14. in 15. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče izpodbijanega sklepa ni obrazložilo, razlogi so pomanjkljivi ter v nasprotju sami s seboj, sklepa se ne da preizkusiti. Nasprotje je med razlogi z vsebino listin, zapisniki o izvedbi dokazov ter med samimi listinami. Sodišče je odločitev oprlo na začasno odredbo v zadevi I Z 000/2019, v kateri predlagateljici ni bila dana možnost sodelovanja, saj je predlagatelj pred meritorno odločitvijo o ugovoru predlog umaknil. S tem je sodišče prekoračilo svoje pristojnosti in kršilo 12. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlog za začasno spremembo stikov je vložen zaradi zdravja otroka, kar predstavlja spremenjeno okoliščino glede na sklenjeno sodno poravnavo. Predlagateljica predlaga, naj se stik otrok začasno izvaja tako, da bo upoštevana možnost preprečevanja okužbe s SARS-Cov-2, lahko tudi na pristojnem CSD. Sodišče bi moralo urediti stike tako, da se zmanjša možnost okužbe (npr. ureditev stikov v parkih, po video in telefonskih stikih itd.). Sodišče se glede tega vprašanja ni opredelilo. Poleg tega pa je v sodni poravnavi določeno, da se odpadli stiki v primeru izkazane bolezni nadomeščajo. Stiki so se izvajali od 3. 11. 2019 do 10. 1. 2020, ko je bila sklenjena poravnava in nato do izbruha pandemije. Sodišče zato ne more pavšalno zaključiti, da je predlagateljica stike omejevala. V času pandemije je podalo izjavo Ministrstvo za pravosodje in predlagalo, da se zagotovijo stiki, če jih ni mogoče izvajati zaradi nevarnosti širjenja corona virusa, preko tehnologije, telefonov in morebitnih video konferenc. Tudi iz pojasnila Vrhovnega sodišča s 6. 4. 2020 izhaja, da so starši tisti, ki najbolje poznajo svoje otroke in razmere v katerih živijo. Predlagateljica in nasprotni udeleženec sta se o stikih dogovorila sporazumno, do konca razglašene pandemije 30. 6. 2020, zato sodišče predlagateljici ne more očitati, da je preprečevala stike. Pritožnica verjame, da bi bili otroci v drugem gospodinjstvu izpostavljeni verjetnosti nevarne okužbe, saj tam ne bi nosili maske 24 ur na dan, po povratku domov pa bi se morala otroka izolirati od brata, vsak za 10 dni. Nasprotni udeleženec ne uživa zaupanja pritožnice in nosi odgovornost za sinovo nesrečo, kar je v preiskavi na državnem tožilstvu. Predlagateljica je bila tudi žrtev fizičnega nasilja, dokaz za to pa je vpogled v spis II N 000/2019. Verbalni spor z nasprotnim udeležencem se je nadaljeval v žaljenje in odrivanje, s čimer se je pri predlagateljici sprožil občutek ogroženosti in strahu, nasilje pa je bilo storjeno pred otroki.

Sodišče je napačno obravnavalo listino URI Soča, ki ne izvaja zdravstvene dejavnosti, ampak zgolj rehabilitacijo. Sodišče ni upoštevalo sporočila URI Soča s 5. 11. 2020 v katerem sporoča, da bo v naslednjem tednu potekalo delo na daljavo zaradi nevarnosti okužb. Cilj B. A. rehabilitacije je v poudarku na postopno vključitev v šolski program in obiskovanje bolnišnične šole, ki je B. A. še ne obiskuje. Strnjen program pri njemu še ni zaključen, nega za ožjega družinskega člana pa je podaljšana do 15. 2. 2020. Sodišče ni upoštevalo, da je B. A. otrok s posebnimi potrebami. Sodišče je kljub temu obrazložilo, da ne vidi ovir, da bi se stiki otrok z očetom izvrševali tako, kot so določeni s sodno poravnavo. Sodišče se ni opredelilo do negativno določenih opustitev stikov v primeru bolezni. Sodišče bi moralo ugotoviti obstoj okoliščin, ki upravičujejo izdajo začasne odredbe, ne le na podlagi trditvene podlage, ampak bi se moralo vsebinsko opredeliti do procesnega gradiva predlagateljice. Zdravstveno stanje otroka v povezavi s pandemijo COVID-19 in obiskovanje na domu nasprotnega udeleženca ter pravila sodne poravnave o nadomeščanju stikov so pomembni za odločitev.

Navedbe sodišča, da imajo otroci stike s tretjimi osebami, so vzete iz konteksta. A. A. s prijateljicami izvaja stike zunaj, ob sprehajanju psa, to pa je bilo v času, ko pandemija ni bila razglašena. B. A. je imel le en obisk sošolca, pri čemer sta oba nosila maske kljub nerazglašeni epidemiji in je bila soba ves čas prezračena. Ugotovitev, da predlagateljica hodi z otroki v park na kavo, ne upošteva, da se to izvaja le ob urah, ko v parku ni nikogar. Tudi navedba, da se otroci dnevno srečujejo s starimi starši, ki živijo v isti hiši, vendar v ločenem gospodinjstvu, ni resnična, saj imajo predlagateljica in otroka vse obroke skupaj s starimi starši. 3. Pritožba je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev prvostopenjskega sodišča je pravilna. To je navedlo vse razloge, ki tako odločitev utemeljujejo in pri tem uporabilo pravilno materialno pravo. Razlogi v izpodbijani odločitvi so jasni in si med seboj ne nasprotujejo. Pritožnici ni bila kršena pravica do sodelovanja v postopku, prav tako sodišče ni odločilo o zahtevku, o katerem bi že bilo odločeno ali o katerem bi tekla pravda oziroma je že bila sklenjena sodna poravnava. Sodišče prve stopnje tudi ni storilo kršitve 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, do katere pride ob napačnem prenosu vsebine listin in zapisnikov o izvedbi dokazov. Do česa takega v obravnavanem primeru ni prišlo.

6. Sodišče izda začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen Družinskega zakonika (DZ)). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na njegovem premoženju (157. člen DZ).

7. V skladu z enotnim stališčem sodne prakse mora sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe presojati strogo in restriktivno. Narava začasnih odredb pa terja določene posebnosti v postopkih njihove izdaje. Ti postopki so sumarni in hitri, sodišče pa odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Začasna odredba je namreč izjemno sredstvo in jo sodišče izda le, če je to resnično nujno. V obravnavanem primeru ogroženost otrok, zaradi katere bi bilo treba začasno ukiniti stike z nasprotnim udeležencem, ni izkazana. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je predlog za začasno ukinitev stikov treh mladoletnih otrok z očetom, zavrnilo.

8. Predlagateljica je predlagala začasno ukinitev stikov vseh treh otrok (A. A., B. A. in C. A.) z nasprotnim udeležencem do 1. 3. 2021. V tem času naj se stiki izvajajo v obliki telefonskih klicev oziroma video klicev vsak dan med 18.00 in 20.00 uro. Predlog utemeljuje z zdravstvenim stanjem B. A., ki je bil ob dogodku 27. 5. 2020 hudo poškodovan in njegovo možnostjo okužbe z virusom Covid-19 ter z nezaupanjem nasprotnemu udeležencu, da bo poskrbel za izvrševanje ukrepov za preprečitev okužbe s tem virusom.

9. S sodno poravnavo sklenjeno na Okrožnem sodišču v Ljubljani II N 000/2019 dne 10. 1. 2020 so bili vsi trije otroci zaupani v vzgojo in varstvo materi, očetu je bila naloženo plačevanje preživnina, prav tako so bili urejeni stiki. Na kolesarskem izletu 27. 5. 2020 se je B. A. ob spustu z ... zaradi padca hudo poškodoval. Izgubil je zavest in se prebudil šele 16. 6. 2020, bolnišnično je bil obravnavan do 6. 7. 2020, nato pa je bil premeščen na rehabilitacijo v Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča (URI Soča). 18. 7. 2020 je bil odpuščen v domačo oskrbo. Zaradi B. A. poškodbe in epidemiološke slike v državi predlaga predlagateljica začasno ukinitev stikov (vseh treh otrok) z očetom, saj ta živi v drugem gospodinjstvu in bi po oceni predlagateljice stiki otrok z očetom predstavljali povečano nevarnost za okužbo B. A. in posledično za njegovo zdravje.

10. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na mnenje centra za socialno delo, ki je opravil razgovor z vsemi tremi otroki in iz katerega izhaja, da na strani otrok ni nobenih zadržkov glede potekanja stikov z očetom, ampak ravno obratno. Otroci stike pogrešajo in si jih želijo ter si želijo, da bi se situacija glede tega čim prej normalizirala. Center za socialno delo je opravil razgovor z vsemi tremi otroki in vsi trije poleg stikov z očetom zelo pogrešajo tudi babico in dedka po očetovi strani. Tudi sam B. A. je izrazil željo, da bi se z očetom videval več.

11. Ker je center za socialno delo v mnenju podal zadržek glede morebitne večje zdravstvene ogroženosti B. A. zaradi posledic nesreče, glede česar center mnenja ni mogel podati, je sodišče napravilo poizvedbe na URI Soča. Kot izhaja iz dopisa URI Soča z 22. 10. 2020 veljajo glede na trenutno epidemiološko situacijo za B. A. enaki ukrepi za preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike. Navodila glede tega izhajajo iz navodil Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ). Na podlagi navedenega je lahko prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da B. A. zdravstveno stanje ne preprečuje stikov z očetom ob upoštevanju navodil za preprečevanje okužbe s Covidom.

12. Prvostopenjsko sodišče je imelo torej dovolj podlage za zavrnitev predloga za začasno ukinitev stikov. Pritožbeni pomisleki predlagateljice, da URI Soča ni pristojen za podajo mnenja o večji zdravstveni ogroženosti B. A. za okužbo s COVID-19, niso utemeljeni. Ob ustrezni skrbi in ravnanju v skladu z ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni bo zatrjevana večja zdravstvena ogroženost dečka pred okužbo, preprečena. Očitki predlagateljice, da nasprotni udeleženec oziroma družina, v kateri živi (njegova starša), ne bi ravnali v skladu s predpisanimi ukrepi, niso izkazani. Nasprotni udeleženec, ki je samostojni varnostni inženir, ki kot sam navaja skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev okužbe z virusom Covid-19 v službi ter se ukrepov v celoti tudi sam drži (kot to navaja in drugače ni izkazano), ne ravna tako, da bi ogrožal B. A. zdravje, prav tako ni ne izkazano ne zatrjevano (pa tudi težko verjetno) da bi tako ravnali njegovi starši, ki so stari starši otrok.

13. Ob ugotovitvi, da za B. A. veljajo enaki ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni, kot za zdrave vrstnike, je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni izkazana B. A. ogroženost zaradi stikovanja z očetom. V nobenem primeru pa ni ne zatrjevana ne izkazana ogroženost drugih dveh otrok (A. A. in C. A.) za katera predlagateljica prav tako predlaga začasno ukinitev stikov z očetom in je dejansko njuno stikovanje z očetom že okrnjeno. V tem delu si je predlagateljica vzela pravico, ki je nima, to je odločati o tem, če bosta imela otroka stike z očetom (zaradi domnevne zaščite brata). O stikih otrok z očetom je že odločeno, in sicer s sodno poravnavo z 20. 1. 2020. Stiki naj torej še naprej potekajo tako, kot je s poravnavo določeno in z upoštevanjem vseh ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

14. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti ter izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).