Jedro

Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo.

Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje o odlogu In 4/2012-74 z dne 23. 8. 2016 spremeni tako, da glasi: - „Postopek izvršbe se ustavi.“

II. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje o domiku In 4/2012-75 z dne 23. 8. 2016 razveljavi.

III. Upnik sam krije svoje stroške obeh pritožb.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom In 4/2012-74 zavrglo upnikov predlog za odlog in s sklepom In 4/2012-75 za kupnino 120.000,00 EUR domaknilo kupcu T.Č. nepremičnini, last dolžnika do celote.

2. Upnik v pravočasni pritožbi zoper sklep o odlogu In 4/2012-74 uveljavlja bistveno kršitev določb postopka. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določila 72. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kot so velja pred novelo ZIZ-J, ki odloga na predlog upnika niso omejevala. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati prehodno določilo tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J tudi za vprašanje odloga, saj je bila odredba o prodaji izdana pred uveljavitvijo novele ZIZ-J. Sočasno ni dopustno uporabiti dveh različnih zakonskih ureditev. Četudi se upošteva nova ureditev, pa bi sodišče prve stopnje moralo izvršbo ustaviti in ne opraviti naroka za javno dražbo. Upnik je predhodno dne 6. 10. 2014 že predlagal odlog za leto dni, tako je z novim predlogom za odlog dne 22. 8. 2016 zakonsko omejitev presegel. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvršba odloži ali ustavi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v pravočasni pritožbi zoper sklep o domiku In 4/2012-75 očita sodišču prve stopnje, da je sprejelo odločitev o domiku, ne da bi predhodno izdalo sklep o odlogu, čeprav bi moralo upoštevati pri odločanju vrstni red vlog, kot so bile podane pred sodiščem. Zaradi napačne odločitve o predlogu za odlog, je sodišče nezakonito izdalo sklep o domiku. Ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji, bi moralo sodišče odložiti izvršbo ali jo vsaj ustaviti. Meni, da kupec ni varovan v svoji pričakovani pravici, da bo postal lastnik kupljene nepremičnine, saj je upnik podal umik predloga za izvršbo pred izdajo pisnega sklepa o domiku. Sodišče prve stopnje tudi ni odločilo o predlaganem preklicu dražbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Ker sta izpodbijani odločitvi medsebojno povezani tako, da zakonitost odločitve o predlogu za odlog vpliva na zakonitost odločitve o domiku nepremičnin, je sodišče druge stopnje najprej preizkusilo, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo upnikov predlog za odlog, podan en dan pred dne 23. 8. 2016 izvedenim narokom za javno dražbo nepremičnin.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev utemeljilo na določilu tretjega odstavka 74. člena ZIZ, kot je bilo uveljavljeno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J). Sodišče druge stopnje se ne strinja z razlago sodišča prve stopnje glede navedenega določila, pritrjuje pa stališču, da je za vprašanje pogojev odloga izvršbe v obravnavani zadevi pravilno uporabiti splošno prehodno določbo, da se postopki, začeti pred uveljavitvijo novele ZIZ-J, nadaljujejo po z novelo spremenjenih določbah (prvi odstavek 82. člena ZIZ-J). Če upoštevamo ozko in namensko razlago, je izjema dokončanja nepremičninske izvršbe po prejšnji zakonski ureditvi (tretji odstavek 82. člena ZIZ-J) omejena le na način in pogoje prodaje nepremičnine, ne pa tudi na splošna vprašanja postopka, za katera ni stvarno utemeljenega razloga, da bi se obravnavala različno za posamezno izvršilno sredstvo (splošno načelo enakosti - drugi odstavek 14. člena Ustave). Zakonodajalec je institut odloga izvršbe umestil med skupne določbe izvršbe (prvi razdelek drugega dela ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo sankcijo zavrženja predloga, čeprav so bili v obravnavani zadevi podani pogoji za vsebinsko obravnavo. Utemeljitev zavrženja predloga s stališčem, da ponovni predlog za odlog po preteku časa, za katerega je bila izvršba že odložena, ni dopusten oziroma je prepozen, da bi se obravnaval kot predlog za podaljšanje že dovoljenega odloga, pomeni razlago zakonskega besedila tretjega odstavka 74. člena ZIZ, ki premalo dosledno upošteva širši namen nove ureditve instituta odloga izvršbe na predlog upnika, ki presega splošen pomen odloga kot začasnega zastoja v postopku na podlagi soglasja strank. Zakonodajalec je z določitvijo zakonske sankcije ustavitve postopka izvršbe za primer, da upnik poda predlog zunaj predpisanih časovnih omejitev, uveljavil neizpodbojno domnevo, da je upnik povsem izgubil interes za postopek izvršbe.

8. Če bi zakonodajalec z novo ureditvijo zasledoval zgolj časovno omejitev upnikovega interesa po začasni prekinitvi postopka, bi zadoščala zavrnitev predloga, podanega zunaj predpisani omejitev, ki bi ji sledilo nadaljevanje postopka, upniku pa bi bila prepuščena odločitev, ali bo podal umik predloga za izvršbo in s tem potrdil dokončno izgubo interesa za postopek. Kot izhaja iz Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), sankcijo ustavitve izvršbe namesto nadaljevanja postopka utemeljuje ugotovitev, da praviloma upniki želijo ohranjati viseč postopek z daljšim odlogom izvršbe le zaradi zavarovanja pred zastaranjem.(1)

9. Upnik je dne 22. 8. 2016 predlagal odlog izvršbe za mesec dni potem, ko je sodišče prve stopnje predhodno že s sklepom z dne 18. 12. 2014 dovolilo odlog izvršbe do dne 6. 10. 2015. Z novim predlogom za odlog je presegel predpisano zakonsko omejitev maksimalnega trajanja odloga eno leto od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga, s čimer je podan zakonski pogoj za ustavitev izvršbe. Upnik pri tem ohrani zavarovanje z zastavno pravico na obeh nepremičninah, predmetih obravnavane izvršbe (tretji odstavek 74. člena ZIZ).

10. Zakonsko besedilo:„Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin,“ je pravilno razumeti v povezavi s predhodnim zakonskim besedilom, ki opredeljuje omejitev, da odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Ta omejitev v povezavi s sankcijo ustavitve izvršbe ne velja le za predlog za podaljšanje odloga, ampak analogno tudi za vsak nov predlog za odlog izvršbe, ki je zunaj predpisanih možnosti za dovolitev odloga. Vsi položaji, ki presegajo zakonske omejitve, so v bistvenem enaki z vidika prej pojasnjene domnevane popolne izgube interesa upnika za tek postopka.(2)

11. Ker so bili v obravnavani zadevi podani zakonski pogoji za ustavitev izvršbe časovno pred narokom za javno dražbo, izvedba dražbe in izdaja sklepa o domiku prodanih nepremičnin nista bili zakoniti.

12. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo, sklep o odlogu spremenilo kot izhaja iz izreka, sklep o domiku pa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S svojo odločitvijo sodišče druge stopnje ni poseglo v pričakovano pravico kupca, da postane lastnik, saj je ta varovana le, če temelji na zakonitem sklepu o domiku.(3)

13. Upnik je v pritožbenem postopku dosegel ustavitev izvršbe, kar je v bistvenem primerljiva procesna situacija umiku predloga za izvršbo (43. člen ZIZ), zato tudi ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (smiselno in a contrario prvi odstavek 158. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Nenazadnje iz spisa tudi izhaja, da je upnik po naroku za javno dražbo v celoti umaknil sklep o izvršbi.

Op. št. (1) : Glej obrazložitev 18. člena ZIZ-J na 115. strani Predloga.

Op. št. (2) : Po pojasnjenem se v bistvenem ne razlikujejo primeri, ko upnik že prvič poda predlog za odlog za več kot eno leto, ko predlaga podaljšanje odloga za več kot eno leto od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga in ko poda nov predlog za odlog po preteku enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga.

Op. št. (3) : Primerjaj odločbi Ustavnega sodišča RS, št. Up-35/98 in Up-77/04.