Jedro

Komisija, ki je odločala o tem, ali je tožnica poskusno delo uspešno opravila ali ne, je ocenila, da tožnica ne obvlada sodobnega ortodontskega zdravljenja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je negativna ocena poskusnega dela natančno obrazložena, objektivna in nepristranska. Pravilno pa je tudi zaključilo, da je ugotovitev komisije, ki je izdala negativno oceno poskusnega dela, utemeljena in da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje pritožben stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se ugotovi, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je tožena stranka izdala tožnici dne 29. 2. 2012, nezakonita in se razveljavi ter da se ugotovi, da tožnici pri toženi stranki ni prenehalo delovno razmerje dne 29. 2. 2012 ter da je tožnica pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 31. 10. 2011 dalje in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto zdravnik specialist III ter ji za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati bruto plačo v znesku 2.390,04 EUR mesečno, povečano za dodatek za minulo delo ter od bruto zneska odvesti ustrezne davke in prispevke, neto znesek pa izplačati tožnici, vse v 8 dneh pod izvršbo in tožnici povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka roka za prostovoljno plačilo stroškov (I. točka izreka). Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici namesto vrnitve nazaj na delo plačati odškodnino po določilih 118. člena ZDR-1 v znesku 23.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 6. 2014 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške sodnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo sodišča v celoti, razen točke IV izreka sodbe (pravilno III. točke izreka sodbe) se pritožuje tožnica zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Glede zahtevka za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ter zahtevka za reintegracijo, tožnica uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in sicer nepravilno sestavljene komisije, ki je odločala o oceni poskusnega dela, napačne ocene, da je toženo stranko pri poskusnem delu spremljal član komisije, napačne ocene strokovnosti, ki je posledica dejstva, da je tožnica delo opravljala v skladu s strokovno prakso, kot je bila v navadi pri toženi stranki. Sodišče je popolnoma prezrlo in se ni opredelilo do navedenih dejstev, da je Zdravniška zbornica Slovenije z odločbo z dne 19. 3. 2012 ugodila pritožbi tožnice in odločila, da je sklep o imenovanju komisije za spremljanje poskusnega dela tožnice, ničen. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sodbe v 13. točki sicer opredelilo, da bi bilo primerneje, če bi bil pri oceni poskusnega dela tožnice, dne 17. 2. 2012 navzoč član komisije A.A., vendar pa samo iz tega razloga ocena tožničinega poskusnega dela ni neupoštevna. Odločitev sodišča ni pravilna, saj komisija za spremljanje poskusnega dela odloča kot kolektivni organ v sestavi, v kateri je bila imenovana. Če pri odločitvi komisije ne sodeluje eden izmed članov te komisije, to pomeni, da je oceno poskusnega dela podala komisija v drugačni sestavi, kot je bila imenovana. Tak način odločanja pa je v nasprotju z določili 7. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva in 15. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. V tem primeru je šlo za enako kršitev kot v primeru 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, če je sodišče napačno sestavljeno in če je pri sojenju sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Način odločanja komisije sicer nikjer ni določen, kar pomeni, da ni znano ali komisija sprejema odločitve soglasno ali s preglasovanjem in torej način sprejemanja odločitev niti v zakonu niti v kolektivnih pogodbah ni določen, zato je upravičeno pričakovati, da bodo vsi člani komisije podpisani pod oceno poskusnega dela. To velja še toliko bolj, ker je A.A., dr. dent. med., ki ni podal svoje ocene poskusnega dela edini, ki je imel stik s tožnico. Upoštevajoč, da sta oceno poskusnega dela podala samo dva člana komisije, ki dela tožnice nista spremljala in sta bila ta člana, s sklepom Zdravniške zbornice z dne 19. 3. 2012 razrešena, je odločitev sodišča pravno zmotna že iz formalnega razloga, ker Komisija za oceno poskusnega dela svoje odločitve ni sprejela v sestavi, kot je bila imenovana, pa še ta dva člana, ki sta podala oceno, sta bila kasneje razrešena. Tožnica še navaja, da je dokazen postopek pokazal, da poskusno delo tožnice ni bilo posebej spremljano s strani A.A., dr. dent. med. kot člana komisije in da tudi ostala člana nista spremljala dela tožnice. V kolikor tožnice nihče ni spremljal oz. ni nadzoroval njenega dela ter ji dajal napotke kako mora oz. ne sme delati, potem tožniku ni mogoče očitati neuspešno opravljenega poskusnega dela. Priča A.A., dr. dent. med. je izpovedal, da tele-rentgensko sliko naredi v 30 do 35 % pacientov, analizo obraza pa naredi samo pri 10 % vseh pacientov (torej pri vsakem desetem pacientu). Enako je izpovedala tudi priča B.B., dr. dent. med. Tožnica je delo ortodonta opravljala vsaj enako kvalitetno, če ne že bolj kot član komisije, ki naj bi njeno delo spremljal, ostala dva člana komisije pa ji nista dala ustreznih navodil, saj njenega dela niti nista spremljala. Tožnica meni, da je zapisnik ocene poskusnega dela voden po pravilniku o strokovnem nadzoru s svetovanjem Zdravniške zbornice Slovenije, kar pa ni bilo pravilno, saj je komisija ocenjevala poskusno delo tega. Zato v primeru tožnice ni šlo za oceno njenega poskusnega dela, ampak za strokovni nadzor po Pravilniku o strokovnem nadzoru Zdravniške komisije Slovenije, kar pomeni, da je bila že sama vsebina izvedenega nadzora napačna. Sodišče je nekritično povzelo izpovedbe prič C.C., dr. dent. med. in B.B., dr. dent. med., ki ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Sodišče je v celoti povzelo stališče izvedenke prof. dr. D.D., in pri tem ni upoštevalo trditev tožnice, da je prevzela vse paciente od druge zdravnice - ortodontke in je le nadaljevala že začeto in predpisano zdravljenje. Tožnica ne more biti odgovorna za dejanja njene predhodnice. Bistvo negativne ocene poskusnega dela je ocena 4-mesečnega zdravljenja 6 pregledanih pacientov. Tožnica je že v prejšnjem sojenju predlagala in je tudi dokazni predlog ponovila v sedanjem postopku, da se pritegne izvedenec iz tujine, saj v Sloveniji ne obstaja izvedenec zobne in čeljustne ortopedije. Sodišče pa temu predlogu ni sledilo. Tožnica tudi meni, da je izvedenka, ki je sodelovala pri Komisiji za nostrifikacijski izpit, katerega tožnica ni naredila, obremenjena z mnenjem, ki ga je prejela kot članica komisije. Zato tožnica zahteva postavitev izvedenca izven področja Slovenije, ker zaradi majhnega kroga strokovnjakov, ki se vsi med seboj poznajo, ni mogoče pričakovati nepristranskega mnenja. Z zavrnitvijo dokaznega predloga po postavitvi izvedenca iz tujine je bila tožnici onemogočena kontradiktornost postopka po 7. členu ZPP, kar pa je vplivalo na pravilno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na zakonitost sodbe, kar predstavlja bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Tožnica je že v predhodnem postopku, ko je prejela izvedensko mnenje predlagala, da se ji omogoči vpogled v kartoteke obravnavanih 6 pacientov, saj izvedensko mnenje vsebuje samo izseke kartotek za obdobje njenega zdravljenja, ne pa tudi zdravljenja pred njo in po njej. Pregled kartotek je bistven zato, ker lahko tožnica z njim dokaže, da se je pri 6 pacientih tudi po tem, ko jih je sama zaradi negativne ocene poskusnega dela in prenehanja delovnega razmerja nehala zdraviti, postopek zdravljenja nadaljeval na enak način. Ob popolnem prikazu kartotek bi bilo mogoče ugotoviti, da delo tožnice prav v ničemer ni odstopalo od dela ostalih zdravnikov, njenih predhodnikov in naslednikov. Tožnica je v večini primerov nadaljevala zdravljenje svojih predhodnikov, ki so iste paciente zdravili že več let. Tožnica meni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Tožnica izpodbija tudi zavrnitev tožbenega zahtevka glede nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Potrebno je vedeti, da je odločitev o zahtevku odvisna od uspešnosti zahtevka za nezakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je imela pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklenjeno do 30. 6. 2013, zato bi v primeru reintegracije delovno razmerje trajalo omejen čas. Vsak, ki uveljavlja nezakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pa lahko to stori v roku 30 dni po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodba o zaposlitvi je tožnici iztekla 30. 6. 2013, kar pomeni, da je njena razširitev tožbe dopustna in pravočasna in jo je sodišče dolžno obravnavati, ker je bila vložena znotraj 30-dnevnega roka z dne 22. 7. 2013. Ker je potrebno ugoditi tožbi za izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je potrebno odločati tudi o tem delu zahtevka, ki ne vsebuje nobene obrazložitve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu primarno spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo tudi dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki bi bila podana, če bi imela izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti, če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodba sodišča prve stopnje opisanih pomanjkljivosti nima, je ustrezno obrazložena, pritožbeno sodišče pa je sprejeto odločitev lahko preizkusilo. V obrazložitvi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh bistvenih dejstev, iz razlogov, ki jih je navedlo, in je mogoče razbrati, zakaj je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, zakonita. Kršitve, ki jih tožnica očita sodišču prve stopnje in sicer napačna ocena nestrokovnosti, ki je posledica dejstva, da je tožnica delo opravljala v skladu s strokovno prakso, kot je bila uveljavljena pri toženi stranki in ker sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov ter nepravilno zaključilo o posledicah nepravilno sestavljene komisije za oceno poskusnega dela, predstavljajo razloge, zaradi katerih je možno sodbo sodišča prve stopnje izpodbijati iz razloga napačne uporabe materialnega prava oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa zaradi bistvenih kršitev določb postopka.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo tretjič, in sicer je s sodbo opr. št. Pd 146/2011 z dne 6. 9. 2012 tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnilo in po pritožbi tožnice je Višje delovno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 1241/2012 z dne 28. 2. 2013 potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da določitev poskusnega dela ni bila nezakonita, razveljavilo pa je sodbo v delu, ko je tožnica zahtevala razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter reintegracijo in reparacijo. Sodbo sodišča prve stopnje je razveljavilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, na kar je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek ter ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek s sodbo opr. št. Pd 50/2013 z dne 4. 6. 2014. Sodišče prve stopnje se v sodbi ni opredelilo do očitkov tožnice, da je bila komisija za poskusno delo nepravilno sestavljena, kar pa bi moralo storiti, saj je bila sodba sodišča prve stopnje razveljavljena. Navedeno je uveljavljala tožnica v pritožbi, zato je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Pdp 1041/2014 z dne 15. 1. 2015 sodbo sodišča prve stopnje zaradi kršitev določb pravdnega postopka 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, razveljavilo. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Pd 16/2015 z dne 14. 4. 2015 ponovno odločilo o tožbenem zahtevku in ga zavrnilo. Pritožbeno sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju tudi na njih v celoti sklicuje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) pa še dodaja:

7. Na podlagi dokaznega postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta stranki dne 29. 7. 2011 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „zdravnik specialist III“, v kateri je bilo med drugim določeno, da bo tožnica opravljala poskusno delo v trajanju štirih mesecev, ter da ocenjevanje in spremljanje poskusnega dela vodi tri članska komisija, ki jo imenuje delodajalec s posebnim sklepom. V pogodbi je bilo dogovorjeno, da če delodajalec po poteku poskusnega dela ugotovi, da delavka poskusnega dela ni uspešno opravila, lahko delavki izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Direktorica tožene stranke je dne 24. 10. 2011 izdala sklep, s katerim je imenovala tri člansko komisijo za spremljanje dela tožnice med njenim poskusnim delom v sestavi E.E., dr. dent. med. C.C., dr. dent. med. ter A.A., dr. dent. med. Dne 13. 2. 2013 je direktorica tožnico pisno obvestila, da bo komisija za oceno njenega poskusnega dela pregledala dosedanje delo tožnice in o opravljenem pregledu podala poročilo dne 17. 2. 2012 ob 15.00 uri in da naj tožnica pripravi najmanj 20 pacientov, ki jih je sprejela v ortodontsko zdravljenje ter njihovo zdravstveno dokumentacijo. Dne 16. 2. 2012 pa je direktorica izdala B.B., dr. dent. med. pooblastilo, da dne 17. 2. 2012 sodeluje kot član komisije, in sicer kot nadomestna članica pri pregledu opravljanja dela tožnice. Dne 17. 2. 2012 je Komisija za oceno poskusnega dela tožnico pisno in ustno obvestila, da je neuspešno opravila poskusno delo. O oceni poskusnega dela je komisija pripravila zapisnik in tožnici izdala pisno odločbo. Dne 23. 2. 2012 je direktorica tožnico pisno povabila na zagovor in po opravljenem zagovoru tožnici dne 29. 2. 2012 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

8. Na podlagi 4. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela. V skladu s četrtim odstavkom 125. člena ZDR se taka odpoved poda na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu, ob poteku poskusnega dela. ZDR ne predpisuje nobenega posebnega postopka za spremljanje poskusnega dela. Iz določbe 15. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa izhaja, da način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec. V sporni zadevi je bilo že pravnomočno odločeno s sodbo opr. št. Pdp 146/2011 z dne 6. 9. 2012, da določbe pogodbe o zaposlitvi, ki se nanašajo na poskusno delo, niso nezakonite in zato posledično tudi ni nezakonit sklep direktorice tožene stranke z dne 25. 10. 2011 o določitvi 4-mesečnega poskusnega dela tožnici.

9. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v RS (Ur. l. RS, št. 14/94 s spremembami) v 15. členu določa, da lahko poskusno delo zdravnika traja največ 4 mesece in da zdravnika na poskusnem delu spremlja komisija, ki odloča o tem, ali je zdravnik poskusno delo uspešno opravil ali ne ter da ima komisija tri člane, od teh morata vsaj dva člana biti zdravnika. A.A., dr. dent. med. je izpovedal, da je bil član komisije, ki je spremljal in nadzoroval delo tožnice in pomagal tožnici na poskusnem delu, v kolikor mu je to dopustila glede na to, da je trdila, da njegove pomoči ne potrebuje. Da je navedeni spremljal in nadzoroval delo tožnice izhaja tudi iz izpovedbe B.B., dr. dent. med., strokovne vodje osnovne enote zobozdravstva pri toženi stranki in tožnici nadrejene delavke. Komisija za oceno poskusnega dela je preverila zdravniško dokumentacijo pacientov in pregledala šest pacientov in njihovo zdravstveno dokumentacijo, paciente pa je izbrala tožnica. Komisija je ocenila, da tožnica ne obvlada sodobnega ortodontskega zdravljenja in je v zapisniku ocene poskusnega dela natančno obrazložila negativno oceno tožničinega dela.

10. Da je bila ocena tožničinega dela objektivna in ni bila pristranska, kot to trdi tožnica, pa izhaja tudi iz mnenja izvedenke prof. dr. D.D., dr. dent. med., ki je v pisnem mnenju obrazložila strokovne napake, ki jih je tožnica napravila pri vseh 6 pacientih, katere je pregledala tudi Komisija za oceno poskusnega dela. Izrecno se je opredelila, da je pri vseh 6 pacientih prišlo do strokovne napake in sicer bodisi zaradi neustrezne in pomanjkljive izbire diagnostičnih postopkov, bodisi da je strokovna napaka tožnice bila v tem, da pacienta ni naročala na pogostejše kontrole, da je tožnica izbrala neustrezno obravnavo zaradi nepoznavanja biofizikalnih lastnostih ortodontskih žic in pri dveh pacientih je izvedenka ugotovila, da tožnica pacientov ni primerno zdravila. Izvedenka je zapisala, da tožnica ni ustrezno vodila zdravstvene dokumentacije in ni upoštevala strokovne doktrine v čeljustni in zobni ortopediji. Izvedenka, zaslišana na naroku pa se je tudi opredelila do trditev tožnice, da je prevzela paciente od svoje predhodnice, zato ne more odgovarjati za napake predhodnice. Izvedenka je odgovorila, da takšen zaključek ne drži, ker bi morala tožnica, v skladu z doktrino o prevzemu pacientov, pregledati že predpisan postopek zdravljenja in o tem napisati poročilo ter v primeru neustrezne terapije le-to spremeniti. Ker tožnica tega ni storila, se že navedeno šteje za strokovno napako.

11. Izvedenka je torej v celoti potrdila ugotovitve članov komisije E.E., dr. dent. med. in C.C., dr. dent. med. in sicer da v zdravstveni dokumentaciji ni zaslediti pripomb o preteklem ortodontskem zdravljenju in zapisov o ciljih in načrtih nadaljnjega zdravljenja. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ugotovitev komisije, ki je izdala negativno oceno poskusnega dela, utemeljena.

12. Neutemeljena je pritožbena trditev tožnice, da ker pri odločitvi komisije ni sodeloval eden izmed članov te komisije, je že iz tega razloga bila ocena nezakonita, in ker je oceno podala komisija v drugačni sestavi kot je bila imenovana oz. je ni podal ustrezni kolegijski organ, je podana kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker gre za enako kršitev kot če bi sodišče bilo napačno sestavljeno in bi pri sojenju sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Pritožbeno sodišče pripominja, da navedeno ni primerljivo. Namreč iz določbe 15. člena Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike izhaja, da način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec in pri tem je potrebno izhajati iz namena poskusnega dela. Poskusno delo je v prvi vrsti institut, namenjen delodajalcu, da preizkusi, ali je delavec, s katerim sklepa pogodbo o zaposlitvi, sposoben opravljati delo v skladu z njegovimi pričakovanji. Če teh pričakovanj ne izpolni, mu ob izteku lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. V primeru spora o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela pa sodišče presoja, ali je ocena poskusnega dela objektivna in ali držijo ugotovitve v tej oceni.

13. Neutemeljena je pritožbena trditev tožnice, da nihče ni spremljal njenega dela in da je sodišče nepravilno povzelo izpoved priče A.A., dr. dent. med., da je spremljal delo tožnice in ji dajal usmeritve pri delu, v kolikor mu je to tožnica dopustila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je delo tožnice bilo vsekakor možno preveriti, na podlagi pregleda pacientov in zdravstvene dokumentacije, ki jo je tožnica vodila za posameznega pacienta in ni bilo potrebno dnevno slediti delu tožnice, da bi bil delodajalec in ocenjevalci z njenim delom seznanjeni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je na podlagi izpovedi prič in izvedenke prof. dr. D.D. tožena stranka dokazala, da tožnica ni zadovoljivo obvladala strokovnega dela svojega delovnega področja, zaradi česar je pri njenem delu prihajalo do strokovnih napak, ki so vplivale na zdravje njenih pacientov. Tožnica ni izpolnila pričakovanj tožene stranke, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto „zdravnik specialist III“, zaradi česar je bil tudi podan razlog za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

14. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da je negativna ocena poskusnega dela nepravilna že zato, ker je komisija zapisnik ocene poskusnega dela vodila po Pravilniku o strokovnem nadzoru Zdravniške zbornice Slovenije, čeprav bi se komisija morala zavedati, da je ocenjuje poskusno delo tožnice in ne opravlja strokovnega nadzora. Pritožbeno sodišče zaključuje, da je za presojo ocene poskusnega dela tožnice bistveno, da je komisija pregledala paciente tožnice in njihovo medicinsko dokumentacijo in da je komisija svoje delo dokumentirala z zapisnikom, v katerem je podrobno obrazložila vse večje napake, ki jih je ugotovila pri pregledu zdravstvene dokumentacije pacientov, ki jih je zdravila tožnica.

15. Tožnica se v pritožbi neutemeljeno sklicuje, da ne more odgovarjati za neustrezne zdravstvene postopke, ki jih je predpisala njena predhodnica. Izvedenka je v mnenju namreč obrazložila, da bi morala tožnica, v skladu s strokovno doktrino, ob prevzemu pacientov pregledati predpisan postopek zdravljenja in o tem napisati poročilo ter v primeru neustrezne terapije le-to spremeniti. Tožnica tega ni storila, kar se že samo po sebi šteje za strokovno napako. Izvedenka se je v celoti strinjala z zaključki komisije, da je bila strokovna dokumentacija pacientov pomanjkljiva, kar je vodilo do napak pri izbiri terapije. Glede na izvedeniško mnenje, kjer je izvedenka ugotovila nepravilnosti vodenja zdravstvene dokumentacije in zdravljenja pacientov, s strani tožnice, je sodišče prve stopnje lahko presodilo ali je ocena poskusnega dela, ki jo je podala komisija, objektivna. Sodišče je pravilno zaključilo, da je ocena komisije objektivna in posledično je zakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se pritegne izvedenec iz tujine, ker v Sloveniji ne obstaja izvedenec zobne in čeljustne ortopedije. Izvedenka prof. dr. D.D. je podala obsežno pisno mnenje ter bila zaslišana na naroku in je odgovorila na vsa vprašanja sodišča in tudi postavljena vprašanja strank. Dejstvo, da pa se tožnica z njenimi odgovori ne strinja, pa ne pomeni, da mora sodišče prve stopnje postaviti drugega izvedenca. Tožnica spregleda namen dokazovanja z izvedencem. Dokaz z izvedencem se izvede v primeru, če je za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP), ni pa namen izvedbe dokaza z izvedencem ugotavljati dejstva o zdravljenju pacientov preden jih je pričela zdraviti tožnica in potem, ko je tožnici prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki. Sicer pa predstavljajo pritožbene navedbe tožnice pritožbeno novoto, saj tožnica teh trditev ni uveljavljala tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.

17. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).