Jedro

Kriterij okoljskega prispevka zaradi ureditve objekta z večjo uporabo lesa je tožeča stranka uveljavljala, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Res je, da je iz odločbe (B5) razvidno, kot da ta kriterij ne bi bil uveljavljan, a vendar bi spričo tega, da dopolnitev vloge (B4) vsebuje dejstva, ki se nanašajo na ureditev objekta z večjo uporabo lesa, odločba (B5) pa o tem nič ne reče, toženec lahko to uveljavljal z ustrezno pritožbo v upravnem postopku. Nevložitev pritožbe ne more iti na račun tožeče stranke, ki ni bila stranka postopka niti toženčeva pooblaščenka in se zato zoper odločbo tudi ni mogla pritožiti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in izpodbijana sodba potrdi.

II.Pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo tožencu naložilo, da tožeči stranki (I.) v 30 dneh plača 2.196 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 8. 2022 in (II.) plača stroške v skupni višini 1.565,75 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.

2.V pravočasni pritožbi toženec uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Navaja, da tožeča stranka ni opravila svojega dela, kar je bil pogoj, da lahko zahteva plačilo, saj je tožencu zagotavljala uspeh na razpisu. Tožeča stranka ni ravnala kot dober strokovnjak in ni pazila na toženčeve interese. Pogodbo o poslovnem sodelovanju mu je posredovala v potrditev šele 11. 8. 2022, kar pomeni po tistem, ko naj bi zanj opravila storitve. Tožeča stranka ni izkazala, da bi Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju: AKTRP) posredovala dopolnitev vloge z dne 7. 10. 2022. Ker kljub toženčevemu ugovoru, da ni jasno, če je vlogo ustrezno dopolnila, o tem ni predložila dokazila, toženec sklepa, da vloge ni dopolnila. Prav tako meni, da AKTRP ne more upoštevati energetskega pregleda, če ta ni bil opravljen. Sporni račun je tožeča stranka izstavila, preden je oddala popolno vlogo.

Nadalje toženec opozarja, da tožeča stranka v vlogi ni uveljavljala vseh ustreznih meril. Očitno je, da vloge ni pripravila tako, da bi se upoštevala ureditev objekta z večjo uporabo lesa. Iz odločbe je namreč razvidno, da stranka tega kriterija ne uveljavlja in ne da objekt teh kriterijev ne bi izpolnjeval. Enako tožeča stranka ni uveljavljala meril za ureditev vodnih zbiralnikov in kriterija "podnebne spremembe in prilagoditev nanje - naložbe v učinkovito rabo energije", zato tega AKTRP ni mogla upoštevati.

Ne drži, da toženec le pri dveh postavkah ni prejel nobene točke, ampak točk ni dobil pri več kriterijih: glede prispevka k horizontalnim ciljem - okoljski prispevek, kjer je bilo možno dobiti 37 točk, in glede podnebnih sprememb in prilagoditev nanje, kjer je bilo mogoče dobiti 10 točk. Bistveno je, da točk ni dobil, ker jih tožeča stranka ni uveljavljala, in ne, ker meril ne bi dosegel. Ni pomembno, kaj je tožeča stranka predložila AKTRP, ampak, kaj je za toženca uveljavljala. Zato ne drži, da bi bila vloga zavržena, če bi bil zahtevek nepopoln, saj za vprašanje popolnosti ne šteje le to, kar je tožeča stranka predložila, ampak kaj je uveljavljala. Toženec ni dosegel več kot 52 točk, ker tožeča stranka ni uveljavljala vseh kriterijev, kar pa pomeni, da ni v celoti izpolnila svoje obveznosti po pogodbi, saj vloge ni izdelala pravilno in strokovno korektno. Tožeča stranka je tožencu zaračunala storitev izdelave poslovnega načrta in ne priprave vloge ter predložitve z razpisom predvidene dokumentacije, zato ni jasno, zakaj je tožeči stranki priznalo celotni znesek, saj se 1.800 EUR brez DDV nanaša na 1. člen pogodbe (priloga A2).

3.Tožeča stranka v odgovoru pritrjuje odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki 1. 7. 2023 sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju (priloga A2), na podlagi katere je tožeča stranka 11. 8. 2022 za opravljene storitve izstavila tožencu račun za 2.196 EUR, ki ga ta kljub zapadlosti ni poravnal. Med njima gre za razmerje podjemne pogodbe (619. člen Obligacijskega zakonika2 ).

6.Kot je bilo ugotovljeno, je bila pogodba o poslovnem sodelovanju med pravdnima strankama sklenjena. Datum sklenitve za odločitev ni pomemben, ampak je pomembno, če sta pogodbeni stranki izpolnili svoje pogodbene obveznosti. Tožeča stranka je v skladu s podpisano pogodbo pripravila dokumentacijo in vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov. To potrjuje tudi odločba v prilogi B1. Sodišče prve stopnje je na podlagi listin iz prilog B3 in B4 pravilno ugotovilo, da je na poziv za dopolnitev vloge le-to ustrezno dopolnila.

7.Toženec v pritožbi navaja, da mu je tožeča stranka zagotavljala, da bo na razpisu uspel. To iz pogodbe (A2) ni razvidno. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, je toženec izpovedal, da je do tožeče stranke prišel po priporočilu, da je tožeča stranka na razpisih dokaj uspešna, kar pomeni, da se je očitno zavedal, da sodelovanje na razpisu še ne pomeni nujno uspeha.

8.Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi bila v primeru, če po pozivu na (formalno) dopolnitev ne bi bila dopolnjena, vloga zavržena in je AKTRP ne bi vsebinsko obravnavala in zavrnila. Res pa je, da je pogodbena obveznost tožeče stranke ne le, da pripravi dokumentacijo, ampak da poleg tega izdela pravilno in strokovno korektno vlogo (6. člen pogodbe v prilogi A2). To pa seveda pomeni, da je dolžna uveljavljati vse kriterije, na podlagi katerih bi lahko bil toženec v skladu z razpisom upravičen do nepovratnih sredstev. Če v vlogi ne bi uveljavljala vseh kriterijev, vloga zato ne bi bila formalno nepopolna, bi pa bila s stališča toženca taka vloga vsebinsko "nepopolna", zaradi česar bi se postavilo vprašanje, če je tožeča stranka s tako vlogo izpolnila svoje pogodbene obveznosti.

9.Pritožba v zvezi s tem očita tožeči stranki, da ni uveljavljala kriterijev: (i) okoljski prispevek zaradi ureditve objekta z večjo uporabo lesa, (ii) okoljski prispevek zaradi ureditve vodnih zbiralnikov in (iii) kriterija "podnebne spremembe in prilagoditev nanje - naložbe v učinkovito rabo energije".

10.Kriterij okoljskega prispevka zaradi ureditve objekta z večjo uporabo lesa je tožeča stranka uveljavljala, kar je na podlagi priloge B4 (7. točka) ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v 10. točki obrazložitve. Res je, da je iz odločbe (B5) razvidno, da naj bi ta kriterij ne bil uveljavljan, a bi spričo tega, da dopolnitev vloge (prilogaB4) vsebuje dejstva, ki se nanašajo na ureditev objekta z večjo uporabo lesa, odločba (B5) pa o tem nič ne reče, tožnik lahko to uveljavljal z ustrezno pritožbo v upravnem postopku. Nevložitev pritožbe ne more biti v breme tožeče stranke, ki ni bila niti stranka postopka niti toženčeva pooblaščenka in se zato zoper odločbo tudi ni mogla pritožiti.

11.Glede preostalih dveh v pritožbi navedenih kriterijev (okoljski prispevek zaradi ureditve vodnih zbiralnikov in "podnebne spremembe in prilagoditev nanje - naložbe v učinkovito rabo energije") pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženec pred sodiščem prve stopnje v zvezi s tema dvema kriterijema ni podal nobenih trditev. Da tožeča stranka v vlogi ni uveljavljala teh dveh kriterijev, omenja prvič šele v pritožbi, kar pomeni, da gre za pritožbeni novoti. Te sicer same po sebi niso nedovoljene, jih pa sme pritožnik v pritožbi navajati le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP). Ker v obravnavanem primeru toženec ni niti zatrjeval, da dejstev, ki se nanašajo na uveljavljanje kriterijev okoljskega prispevka zaradi ureditve vodnih zbiralnikov in "podnebne spremembe in prilagoditev nanje - naložbe v učinkovito rabo energije", ne bi mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, sta pritožbeni novoti nedovoljeni in ju pritožbeno sodišče pri obravnavanju pritožbe ne sme upoštevati.

12.Na koncu toženec oporeka tudi višini računa (A1). Iz njega je razvidno, da je tožeča stranka za izdelavo poslovnega načrta za potrebe prijave naložbe na 7. javni razpis za podukrep 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2021 tožencu zaračunala 1.800 EUR in 22 % DDV, skupno vtoževanih 2.196 EUR. Kaj bi bilo pri tem sporno, pritožbenemu sodišču ni jasno: iz naslova pogodbe (A2) je namreč razvidno, da je sklenjena med drugim tudi za pripravo poslovnega načrta za kandidiranje na v prejšnjem stavku navedenem javnem razpisu, izdelava poslovnega načrta pa je razvidna tudi iz 1. in 6. člena iste pogodbe. Tudi znesek plačila za opravljeno storitev iz 1. člena pogodbe v višini 1.800 EUR (h kateremu je treba prišteti še DDV) je bil dogovorjen v 5. členu pogodbe (A2) in sicer gre za fiksni del, ki se plača ob pripravi in oddaji vloge (torej, ne glede na uspeh). Tako ne more biti nobenega dvoma, da je obračunani znesek pravilen, saj je ugotovljeno, da je tožeča stranka izpolnila vse svoje pogodbene obveznosti.

13.Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14.Toženec ni uspel s pritožbo, zato sam krije svoje pritožbene stroške, tožeča stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča in je bil zato ta strošek nepotreben (prvi odstavek 155. člena v zvezi z prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Uradni list RS, št 83/2001, s spremembami.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 5, 5/1, 5/2, 9, 9/1, 619, 626, 626/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.