Jedro

Zgolj pogodba, ki vsebuje natančen opis fizične delitve in izrecen dogovor o izključni lastninski pravici na določenem posebnem delu nepremičnine, materialnopravno pomeni pogodbo o delitvi stavbe na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica in tožeča stranka sama nosita pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo predlog druge toženke za obnovo postopka, ji (2) naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke ter (3) zavrnilo predlog druge toženke za povrnitev njenih pravdnih stroškov.

2. Zoper navedeni sklep se je druga toženka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev izpodbijanega sklepa ter priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

Dosedanji postopek:

5. V tej zadevi je sodišče prve stopnje enkrat že odločalo, in sicer s sklepom VI Pg 530/2009 z dne 23.2.2017. Takrat je predlog pritožnice zavrglo z nosilnim razlogom, da je bila pritožnica z dejstvi, ki jih uveljavlja kot obnovitveni razlog (to pa je, da je bila na nepremičnini vzpostavljena etažna lastnina), očitno seznanjena že prej, saj je ta dejstva uveljavljala že v pritožbi z dne 1. 12. 2012, zato ta dejstva niso nova v smislu 10. točke 394. člena ZPP. Navedeni sklep je višje sodišče s sklepom I Cpg 316/2017 z dne 16. 5. 2017 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Na podlagi podatkov v spisu je namreč ugotovilo, da je pritožnica v predlogu za obnovo postopka zatrjevala, da je bila dne 9. 12. 1994 sklenjena Pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskimi in o določitvi idealnih lastniških deležev v naravi (v nadaljevanju: Pogodba), s katero je bila v stavbi M. 38, L., vzpostavljena etažna lastnina, ki pa ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Čeprav je prvostopenjsko sodišče v prvem postopku pravilno povzelo navedbe v predlogu za obnovo postopka (da je pritožnica na podlagi Pogodbe izvedela za novo dejstvo - vzpostavitev etažne lastnine, ki ni bila vpisana v zemljiško knjigo), pa je svojo presojo omejilo (zgolj) na ugotovitev, da je pritožnica z dejstvom vzpostavitve etažne lastnine na nepremičnini (očitno) razpolagala že prej, ne da bi ugotavljalo obnovitveni razlog, ki ga je pritožnica uveljavljala, to pa je, da je bila etažna lastnina dejansko vzpostavljena s Pogodbo, in kdaj je pritožnica izvedela za to dejstvo. Ker ni bilo ugotovljeno, ali bi na podlagi novega dejstva, ki ga je pritožnica navajala (da je bila s Pogodbo vzpostavljena etažna lastnina) in novega dokaza (Pogodbe) lahko zanjo izdana ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan, je višje sodišče moralo prvostopenjski sklep razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek.

Prekluzivost roka za odgovor tožeče na predlog za obnovo postopka:

6. Pritožba sodišču prve stopnje uvodoma očita, da ne bi smelo upoštevati vloge tožeče stranke (odgovora na predlog za obnovo postopka), vložene po pooblaščencu izven 15-dnevnega roka, ki ga določa 2. odstavek 398. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče je štelo, da rok za vložitev odgovora ni prekluzivne narave, kar je v skladu s pravno teorijo (prim. dr. Lojze Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 599). Razloge za zaključek o neprekluzivnosti roka je obširno pojasnilo ter izpostavilo predvsem (pravilno) ugotovitev, da zakon nikjer ne omenja posledic nepravočasne vložitve odgovora, kot to določa v postopku s pritožbo (prim. 2. odstavek 344. člena ZPP). Višje sodišče pritrjuje zaključku izpodbijanega sklepa, da bi zakonodajalec - v kolikor bi želel določiti prekluzivni rok za odgovor na predlog za obnovo postopka - to tudi izrecno navedel. V odsotnosti (kakršnihkoli) določb v zvezi s tem, ni možen zaključek, da se odgovor, vložen po preteku roka, ne smel upoštevati, kot to zmotno meni pritožnica. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica utemeljuje svoje stališče, da gre tudi v tem primeru za prekluzivni rok, so po zaključku višjega sodišča zato neutemeljene.

O obnovitvenem razlogu:

7. Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na podlagi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločba od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. Gre torej za primerjavo novih dejstev in dokazov ter v rednem postopku ugotovljenega dejanskega stanja.

8. Pritožnica svoj predlog utemeljuje z navedbami, da je v pritožbi z dne 1. 12. 2012 navajala, da je bila v času sklenitve spornih prodajnih pogodb konkretna nepremičnina razdeljena v naravi in je bil tudi že opravljen elaborat, formalno v smislu določb SPZ pa etažna lastnina še ni bila vknjižena v zemljiško knjigo, ker to glede na takratne predpise ni bilo mogoče. Ker za Pogodbo, s katero je bila vzpostavljena etažna lastnina, (še) ni vedela, se nanjo tudi ni sklicevala.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na podlagi novih dejstev in novega dokaza za pritožnico ne bi bila izdana ugodnejša odločba. Kot bistveno za odločitev je ugotovilo (in to pravilno obrazložilo), da na podlagi Pogodbe etažna lastnina ni bila vzpostavljena. Pojasnilo je, da so solastniki s Pogodbo želeli določiti prave solastniške deleže in uskladiti zemljiškoknjižno stanje, ki ni ustrezalo dejanskemu, brez da bi šteli, da sklepajo dogovor o izključni lastninski pravici na posameznih delih oziroma brez namena oblikovati etažno lastnino.

10. Prvostopenjsko sodišče se je pri ugotavljanju, ali je bila s Pogodbo dejansko vzpostavljena etažna lastnina, sklicevalo (tudi) na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 390/2009 (v sklepu je očitna pisna pomota, saj je navedeno, da gre za sodbo II Ips 390/2008), oziroma na v njej kot bistveno izpostavljeno, da je v vsakem posamičnem primeru potrebno ugotoviti, ali je bila etažna lastnina resnično oblikovana.

11. V izpodbijanem sklepu je izpostavljeno, da je etažna lastnina lahko resnično oblikovana zgolj ob soglasju vseh solastnikov, dogovor o delitvi rabe pa ne pomeni dejanske etažne lastnine. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da Pogodbe niso podpisale vse stranke (oziroma vsi solastniki), saj naj bi svojo voljo izrazilo zgolj 6 solastnikov, kar pa ne drži. Pritožba v tem delu pravilno opozarja, da je Pogodbo podpisalo vseh 13 pogodbenih strank (podpisi niso zgolj na strani 18, kot bi to lahko izhajalo iz izpodbijanega sklepa, pač pa tudi na strani 19), kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva.

12. Zgolj pogodba, ki vsebuje natančen opis fizične delitve in izrecen dogovor o izključni lastninski pravici na določenem posebnem delu nepremičnine, materialnopravno pomeni pogodbo o delitvi stavbe na posamezne dele in o prenosu lastninske pravice. Pritožbene navedbe ne izpodbijajo pravilne ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da Pogodba ne predstavlja izrecnega dogovora o izključni lastninski pravici na določenih posebnih delih, pač pa gre za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, kar je bil tudi izrecen namen pogodbe, kot je to navedeno na strani 11. V X. točki Pogodbe je sicer opredeljena razdelitev deležev v naravi, nikjer pa ni izrecnega dogovora o izključni lastninski pravici na posameznih delih. Še več: v IX. točki so solastniki opredeljeni v deležu do celote, kar vse vodi do zaključka, da etažna lastnina s Pogodbo ni bila vzpostavljena, kot to trdi pritožnica. Izključna lastninska pravica na posameznem solastniškem deležu ne more biti smiselno zajeta z razdelitvijo deležev v naravi, kot to zmotno meni pritožnica, prav tako pa ni možno pritrditi pritožbeni navedbi o pogodbenem implicitnem govoru o izključeni lastninski pravici. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da so solastniki s Pogodbo želeli določiti prave solastniške deleže in uskladiti zemljiškoknjižno stanje, ki ni ustrezalo dejanskemu, ne da bi šteli, da sklepajo dogovor o izključni lastninski pravici na posameznih delih oziroma brez namena oblikovati etažno lastnino. Ali gre pri Pogodbi dejansko za dogovor o delitvi rabe, kot to zaključuje sodišče prve stopnje, za odločitev ni bistvenega pomena, zaradi česar tudi pritožbene navedbe v zvezi s tem niso relevantne.

13. Upoštevajoč vsebinsko neutemeljenost predloga za obnovo postopka, se kot nerelevantne izkažejo pritožbene navedbe o tem, kdaj je pritožnica izvedela za nova dejstva in nov dokaz, prav tako pa tudi, ali bi jih brez svoje krivde lahko uveljavila že v predhodnem postopku.

Vrednost spornega predmeta:

14. Določitev vrednosti spornega predmeta je v prvi vrsti dolžnost tožeče stranke, sodišča pa ima korekturno dolžnost, pri čemer ima možnost zahtevati ugotovitev vrednosti spornega predmeta tudi nasprotna stranka. Obravnavanje tega vprašanja je časovno omejeno do začetka obravnavanja glavne stvari (3. odstavek 44. člena ZPP), zato kasnejša določitev vrednosti spornega predmeta ne pride v poštev. Že pritožba (pravilno) navaja, da bi se moralo sodišče prve stopnje najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti, zaradi česar je kasnejše uveljavljanje prenizke vrednosti spornega predmeta, prepozno.

15. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

16. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo tožeče stranke ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP), zato je višje sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).