Jedro

Rok uveljavitve predpisa je objektivni in za vse subjekte enak rok, ki začne teči naslednjega dne po objavi v državnem uradnem listu in ne glede na okoliščino, kdaj so se zainteresirani subjekti dejansko seznanili s predpisom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice z dne 27.9.1993, s katero je ta tožeči stranki naknadno obračunala posebno dajatev za uvoz kmetijskih in živilskih proizvodov. Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je carinarnica ravnala prav, ko je na podlagi 1. točke 1. odstavka 270. člena carinskega zakona tožeči stranki obračunala in naložila v plačilo znesek neprijavljene posebne uvozne dajatve. Ob uvozu blaga je deklarant dolžan v uvozno carinsko deklaracijo vpisati znesek posebne davščine za kmetijske proizvode in ker tega ni storil, je opisano pomanjkljivost naknadno odpravila carinarnica. Obveznost plačila posebne davščine je obstojala na podlagi 1. člena uredbe o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev in ki je začela veljati 1.8.1993. Tožena stranka je zavrnila ugovor tožeče stranke, da obveznost plačila posebne dajatve ni obstojala, ker niti carinarnica niti drugi naročniki niso bili še seznanjeni z uradnim listom št. 45/93, v katerem je bila navedena uredba objavljena in ki je bil dostavljen tožeči stranki šele 4.8.1993. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da začne teči rok za uveljavitev predpisa od dneva njegove objave v uradnem listu in po izteku tega roka dobi predpis obvezno moč. Dan, ko so prizadeti pravni subjekti prejeli uradni list, za določitev pričetka veljavnosti predpisa ni pomemben. Tožeča stranka v tožbi navedeno pravno stališče tožene stranke ocenjuje kot nevzdržno, neutemeljeno in neživljenjsko. Navaja, da je datum objave predpisa tisti datum, ko je predpis objavljen, to je, ko je natisnjen in hkrati tudi dostavljen pravnim subjektom, da se objektivno sploh morejo seznaniti z njim. Ker Uradni list RS, št. 45/93 na dan carinjenja blaga 3.8.1993 (torek) sploh še ni prispel na naslov niti tožeče stranke niti na naslov Carinske izpostave, niti tožeča stranka niti carinska izpostava nista navedene uredbe mogli upoštevati niti uporabiti, ker z njo še nista bili seznanjeni. Zato je deklarirana veljavnost citirane uredbe na dan 1.8.1993 praktično retroaktivna in zato brez dvoma nezakonita in protiustavna. Tožeča stranka predlaga naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je dan poštne dostave uradnega lista pravnim subjektom, na katerega se sklicuje tožeča stranka, za določitev časovne uveljavitve predpisa irelevanten. Dan začetka veljavnosti splošnih pravnih aktov mora biti objektivno, nedvoumno in za vse pravne subjekte enotno določen, čemur služita označba datuma objave na uradnem listu in rok za uveljavitev predpisa, ki začne teči od tega dneva in z njegovim iztekom velja fikcija seznanjenosti pravnih subjektov s predpisom. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V navedeni zadevi je sporno ali je ob uvozu dne 3.8.1993 obstojala dolžnost tožeče stranke za plačilo posebne dajatve za uvoz kmetijskih in živilskih proizvodov, ki jo je predpisovala uredba o določitvi kmetijskih in živilskih proizvodov, za katere se ob uvozu plačuje posebna dajatev, s katero pa tožeča stranka ni bila seznanjena, ker uradnega lista, v katerem je bila uredba objavljena, še ni prejela. Po 1. odstavku 154. člena ustave morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati. Predpis začne veljati 15. dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Po navedeni ustavni določbi je "vacatio legis", to je rok, ki teče od objave predpisa pa do njegove uveljavitve, 15 dni. To je rok, po preteku katerega se šteje, da so zainteresirani subjekti seznanjeni s predpisom. Ustava dopušča, da je ta rok lahko drugačen, torej daljši ali krajši, če je tako določeno v samem predpisu. Določitev dolžine roka za uveljavitev predpisa je vprašanje primernosti in ne zakonitosti. Zato je ob ugotovitvi tožene stranke, da je ob uvozu dne 3.8.1993 obveznost plačila posebne dajatve obstojala na podlagi navedene uredbe, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 45/93 z dne 31.7.1993 in je začela veljati naslednji dan po objavi, ker je tako določal 5. člen uredbe, po presoji sodišča tudi pravilen zaključek, da je za uvoženo blago dne 3.8.1993 obstajala obveznost plačila posebne dajatve po navedeni uredbi. Datum objave je datum, ki je naveden v državnem uradnem listu, v konkretnem primeru je to 31.7.1993 in prvi dan uveljavitve objavljenega predpisa šteje v obravnavanem primeru naslednji dan po objavi, to je 1.8.1993. Ker navedena posebna davščina ni bila vpisana v rubriko 46 uvozne carinske deklaracije Carinske izpostave, je to pomanjkljivost odpravila carinarnica s svojo odločbo, s katero je obračunala neprijavljeno posebno uvozno dajatev na podlagi 1. točke 1. odstavka 270. člena carinskega zakona (CZ). Na to pravilno ugotovitev in odločitev tožene stranke ne more vplivati tožbeni ugovor, da z obveznostjo plačila tožeča stranka ni bila seznanjena, ker uradnega lista še ni prejela. Rok uveljavitve predpisa je objektivni in za vse enak rok, ki teče neodvisno od zatrjevanih okoliščin.

Sodišče je tožbo zavrnilo po 2. odstavku 42. člena zakona o upravnem sporu (ZUS). Določbe ZUS in CZ je sodišče uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).