Jedro

Dejstvo, da se tožnik ukvarja z gasilstvom, samo po sebi še ne pomeni načina življenja oziroma ravnanja, ki bi zadoščalo za ugotovitev obstoja humanitarnih razlogov za nasprotovanje uporabi orožja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, št. U 1689/96-9 z dne 11.12.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list RS št. 50/97 in 65/97, nadalje ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.10.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Ministrstva za notranje zadeve, Komisije za ugovor vesti vojaški dolžnosti z dne 7.9.1995, s katero navedena komisija ni ugodila prošnji tožnika za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe prvostopenjsko sodišče navaja, da so pogoji za uveljavljanje ugovora vesti predpisani v 38. členu zakona o vojaški dolžnosti (Uradni list RS št. 18/91, 74/95, nadalje ZVojD) ter da tožnikova prošnja in izjava, podani v upravnem postopku, ne dajeta podlage za ugotovitev, da splošni način življenja in ravnanja tožnika potrjujeta humanitarni razlog za ugovor vesti vojaški dolžnosti. Tožnik v tožbi niti ne zatrjuje, da tožena stranka ni upoštevala ali obravnavala vseh relevantnih okoliščin. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju pa je tožena stranka tudi materialno pravo pravilno uporabila. Postopek pred izdajo izpodbijane odločbe je bil pravilen, odločba pa je pravilna in zakonita.

Tožnik v pritožbi navaja, da si je vedno želel postati gasilec, kar tudi je, in sicer že od začetka osnovne šole. Vojaškega roka v vojaški enoti si ne želi opravljati zaradi humanitarnih razlogov. Odločil se je za služenje vojaškega roka v humanitarnih ustanovah. Orožja ne bo nosil ter ga bo vedno odklanjal. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ugovor vesti lahko uveljavlja nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, med drugim zaradi humanitarnih razlogov, pri čemer mora zatrjevane razloge potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika (2. odstavek 38. člena ZVojD). Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da takšnega načina življenja in ravnanja tožnik ni izkazal. To, da je tožnik gasilec, samo po sebi še ne pomeni načina življenja oziroma ravnanja, ki bi zadoščal za ugotovitev obstoja humanitarnih razlogov za nasprotovanje uporabi orožja. Samo dejstvo odklanjanja uporabe orožja pa, za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, tudi ne zadošča, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.