Jedro

Za škodo, ki jo povzroči domača žival (v konkretnem primeru konj brez nadzora), je odgovoren njen imetnik (v konkretnem primeru toženka kot lastnica pobeglega konja), razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (pod I. in III. točko izreka) razveljavi in se zadeva v tem razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnik s tožbo od toženke zahteva povrnitev nepremoženjske škode, ki jo je utrpel, ko je 17. 6. 2013 z avtom trčil v toženkinega konja, ki se je nahajal na magistralni cesti brez toženkinega nadzora.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sodbe (pod I. in III. točko izreka) zavrnilo tožbeni zahtevek in odločilo o pravdnih stroških. Zoper del sodbe (pod II. točko izreka), s katerim je bil zavrnjen zahtevek po nasprotni tožbi, pravočasna pritožba ni bila vložena.

3. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Toženka se neutemeljeno zavzema za to, da naj se tožnikova pritožba zavrne, ker po vsebini uveljavlja zgolj nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Res je, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek voditi po postopkovnih pravilih, določenih za postopek v sporih majhne vrednosti (442. do 458. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, katere višina pa ne presega 2.000,00 EUR (443. člena ZPP). Res je tudi, da se smeta sodba in sklep, s katerim je končan postopek v sporu majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Vendar je sodišče prve stopnje predmetni postopek vodilo postopek po pravilih, določenih za redni postopek. Pri tem gre izpostaviti, da je postopalo napačno, ko je dopustilo nasprotno tožbo(1), saj v postopku v sporih majhne vrednosti nasprotna tožba ni dopustna, če je za odločanje o zahtevku iz nasprotne tožbe predpisana druga vrsta postopka (drugi odstavek 183. člena ZPP). Ker stranke niti tekom postopka, niti v pravnem pouku izpodbijane odločbe niso bile poučene o omejenosti pritožbenih razlogov (456. člen ZPP), pa tudi iz vabila na glavno obravnavo je izhajalo, da bo prvo sodišče vodilo redni postopek, na tožnika učinek trdega splošnega načela, da nepoznavanje prava škodi, ne more učinkovati. Zato je potrebno izpodbijano sodbo presojati v okviru vseh pritožbenih razlogov. Vendar velja že na tem mestu izpostaviti, da se je pritožba itak izkazala za utemeljeno zaradi napačne uporabe materialnega prava, torej pritožbenega razloga, katerega utemeljenost je moč presojati tudi v postopku v sporih majhne vrednosti.

7. Odškodninska odgovornost je podana, če so kumulativno izpolnjeni pogoji odškodninskega delikta, in sicer, da je škoda sploh nastala, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem ter da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Ugotavljanje elementov, ki sestavljajo pravno relevantno vzročno zvezo, spada v ugotavljanje pravno relevantnega dejanskega stanja, pravno relevantnih dejstev. Ob ugotovljenih dejstvih pa ugotavljanje tega, ali ta veriga dejstev pomeni pravno relevantno vzročno zvezo, pomeni uporabo materialnega prava. Preizkus, ali obstaja pravno relevantna vzročna zveza, se opravi torej v okviru pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, na kar pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

8. Za škodo, ki jo povzroči domača žival (v konkretnem primeru konj brez nadzora), je odgovoren njen imetnik (v konkretnem primeru toženka kot lastnica pobeglega konja), razen če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo (drugi odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je konj nekontrolirano in brez nadzora gibal zunaj ograde, sestavljene iz trakov in žice električnega pastirja, ker je bil električni pastir prerezan s strani neznane osebe. Zaključilo je, da je toženka dokazala, da je poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo nad konjem že s tem, ko ga je dala v ogrado, varovano z električnim pastirjem, pri čemer prerezanja električnega pastirja ni mogla niti predvideti, niti pričakovati. Takšen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje je napačen. V obravnavanem primeru namreč škodljivo ravnanje tretje osebe ni privedlo do pretrganja vzročne zveze. Brez zatrjevanega škodljivega ravnanja (opustitev nadzora nad konjem) tudi škodnega dogodka, ki je sledil (trčenja v konja) ne bi bilo. Dejanja tretjega (izpustitev konjev iz ograde zgolj s prerezanjem trakov in žice električnega pastirja) ne bi bilo, če ne bi toženka ustvarila položaja, ugodnega za uničenje ograde (postavitev take ograde, ki jo je možno uničiti zgolj s prerezanjem). Povedano še drugače to pomeni, da vzročna zveza ni bila pretrgana, ker je bilo po normalnem teku stvari moč pričakovati, da bo tretja oseba izpustila konje izpod nadzora z uničenjem ograde, saj je to predstavljal zgolj trak in žica električnega pastirja ter jo je moč uničiti zgolj s prerezanjem traku in žice. Nevarnost uničenja ograde iz traku in žice s strani tretje osebe je bila zato v taki meri predvidljiva, da je potrebno pripisati toženki odgovornost za škodo, ki je nastala v posledici ravnanja tretjega.

10. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje v tokratnem sojenju ni ugotovilo, ali so podani še ostali elementi odškodninske odgovornosti, torej ali so podana še ostala odločilna dejstva, ki so z vidika pravne kvalifikacije, ki jo je sprejelo pritožbeno sodišče, odločilna. Ker pritožbeno sodišče samo ne more dopolniti postopka, saj bi bilo dopolnjevanje postopka pred pritožbenim sodiščem neprimerno zamudnejše, je bilo potrebno sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

11. Kakšni posebni napotki za novo sojenje sodišču prve stopnje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni že iz gornje obrazložitve. Velja le opozoriti, da bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju glede na višino tožbenega zahtevka postopek voditi po pravilih, določenih za postopek v sporu majhne vrednosti.

12. O stroških, ki so pravdnima strankama nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom, bo odločeno s končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Tožbeni zahtevek nasprotne tožbe se je nanašal na denarno terjatev, katere višina je presegala 2.000,00 EUR.