Jedro

Vrednost podedovanega premoženja mora biti ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku (184. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnice.

2. Zoper ta sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je zmotno navajanje sodišča prve stopnje, da se dolžnica ne more sklicevati na vrednost zapuščine, ugotovljeno v njeni lastni cenitvi in na vrednost, ki jo je ugotovila zapuščinska sodnica v zapuščinskem postopku. Sodišče prve stopnje nadalje zmotno navaja, da dolžnica ni izkazala, da je BP upnik pokojnega. Dolžnica je namreč jasno opisala, na kakšni podlagi in koliko je upniku pokojnega izplačala, in sicer, da je poravnala dolg delavcu pokojnega ter ob tem predlagala njeno in delavčevo zaslišanje. Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov ni izvedlo, niti ni pojasnilo, zakaj teh dokazov ni izvedlo, čeprav bi dolžnica in delavec lahko na naroku izpovedala o vsem navedenem in z zaslišanjem dokazala svoje trditve. Dolžničina obveznost je tako zaradi navedenega prenehala, saj je bila kot dedinja odgovorna za zapustnikove dolgove le do višine podedovanega premoženja. Ker je dolžnica dolg pokojnega že poravnala delavcu pokojnega, upniku tega izvršilnega postopka ne dolguje več ničesar. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi in izvršilni postopek ustavi, podredno pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 11. 2011 nadaljevalo prekinjen izvršilni postopek z dolžnikovo dedinjo MP (novo dolžnico). Zoper sklep o nadaljevanju je dolžnica vložila ugovor novega dolžnika po 56.a členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) iz razloga, da obveznost ni prešla na njo (12. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

5. Dolžnica je v ugovoru navedla, da je sprejela zapuščino po pokojnem bratu, in ker se je zavedala, da jamči za dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, je dala vsa zemljišča oceniti ter priložila cenitev z dne 23. 1. 2008. Zapuščina je bila ocenjena na 997,70 EUR. Poleg tega je navedla, da je obveznost že poravnala z izplačilom delavcu, ki je delal pri pokojnem, kar je razvidno iz priloženega potrdila o izplačilu delavcu z dne 28. 2. 2009. Navedla je še, da je s tem njena obveznost do tega upnika in vseh morebitnih drugih upnikov prenehala ter predlagala njeno zaslišanje, zaslišanje delavca in postavitev izvedenca gradbene stroke.

6. Prvostopenjsko sodišče je dolžničin ugovor zavrnilo, brez izvedbe predlaganih dokazov.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica utemeljeno opozarja na neizvedenost predlaganih dokazov in je zato v tem oziru dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

8. Sodišče prve stopnje je namreč zaključilo, da se dolžnica pri oceni vrednosti podedovanega premoženja ne more sklicevati na njeno lastno cenitev oziroma cenitev vrednosti, ugotovljeno v zapuščinskem postopku (ki je ugotovljena zgolj za namene zapuščinskega postopka in odmere sodne takse). Vrednost podedovanega premoženja mora biti ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku (184. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove. Sodišče prve stopnje je pri tem prezrlo, da je dolžnica predlagala postavitev izvedenca gradbene stroke, ki bi višino vrednosti podedovanega premoženja lahko ugotovil v tem izvršilnem postopku.

9. Zmotni so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da dolžnica ni izpolnila zahteve potrditvenem in dokaznem bremenu v zvezi s poplačilom obveznosti delavcu pokojnega, ker iz priloženega potrdila o izplačilo naj ne bi izhajalo, ali je BP sploh upnik pokojnega in kakšna je podlaga terjatve. Pritožbeno sodišče pri tem pojasnjuje, da je v drugem odstavku 53. člena ZIZ uzakonjeno razpravno načelo, ki dolžniku nalaga aktivnost pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov. Dolžnica je v predmetni zadevi navedla, da je s poplačilom obveznosti poravnala dolg, ki ga je imel pokojni do njegovega delavca in k svojim trditvam priložila dokaz (potrdilo o izplačilu z dne 28. 2. 2009). V zvezi z navedenim pa je predlagala še njeno in delavčevo zaslišanje.

10. Dolžnica je torej podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev svojih navedb glede ocene vrednosti podedovanega premoženja in prenehanju odgovornosti za zapustnikove dolgove zaradi poplačila drugemu upniku in k svojim navedbam priložila dokaze (cenitev z dne 23. 1. 2008, potrdilo o izplačilu z dne 28. 2. 2009) ter predlagala izvedbo dokazov za potrditev svojih navedb (postavitev izvedenca gradbene stroke in njeno ter delavčevo zaslišanje). Sklepanje prvostopenjskega sodišča, da v predmetni zadevi dolžnica za zatrjevana dejstva ni predlagala dokazov, je po oceni pritožbenega sodišča napačno.

11. Pritožbeno sodišče je tako pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 356. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razpisati narok in izvesti predlagane dokaze ter jih oceniti. Šele po tako dopolnjenem dokaznem postopku, bo lahko sodišče prve stopnje odločilo o višini podedovanega premoženja in morebitni odgovornosti dolžnice za zapustnikove dolgove.