Jedro

Pritožbeno sodišče je s sodbo spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (nepravilna uporaba drugega člena ZPP). Pritožbeno sodišče je samo odpravilo posledice navedene procesne kršitve tako, da pri odločanju o prvem podrejenem tožbenem zahtevku ni upoštevalo trditev, ki jih stranki nista pravočasno ponudili. Revizija ne vsebuje argumentiranih trditev o morebitnih procesnih kršitvah, ki bi jih pritožbeno sodišče morda storilo v zvezi s sprejeto odločitvijo. S tem v zvezi je lahko opravljen materialnopravni preizkus sporne odločitve le v okviru relevantnega dejanskega stanja, ki ga je pritožbeno sodišče zamejilo v 9. in 10. točki obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo uveljavljal svojo (dogovorjeno) odkupno pravico tako, da je zahteval naj toženec z njim sklene prodajno pogodbo za sporno nepremičnino za kupnino 50.000 EUR. Nato je tožnik sukcesivno s tožbo uveljavljal še dva "podrejena" tožbena zahtevka, in sicer glede: - ugotovitve ničnosti leta 2006 sklenjene prodajne pogodbe, ker naj bi bila oderuška, - ugotovitev navideznosti iste pogodbe, ki naj bi bila brez pravnih učinkov.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da tožnik tožencu nikoli ni ponudil odkupnega zneska. Sodišče pa je ugodilo prvemu podrejenemu tožbenemu zahtevku in ugotovilo, da je bila prodajna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili 21. 2. 2006 nična, zato ker je bila oderuška. Zaradi tega o drugem podrejenem (eventualnem) zahtevku ni odločalo.

3. Sodišče druge stopnje je ugodilo toženčevi pritožbi proti prvostopenjski sodbi in to sodbo spremenilo tako, da je zavrnjen tudi prvi podrejeni tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče je v odločbi pritrdilo trditvam pritožnika, da je sodišče prve stopnje odločalo izven trditvenega in dokaznega okvira, ki sta ga sodišču pravočasno predložili stranki.

4. Tožnik je proti odločbi pritožbenega sodišča vložil revizijo zaradi "bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku - ZPP in napačne uporabe materialnih predpisov". Stališče revidenta je, da je bilo v postopku na prvi stopnji predloženih dovolj dokazov in trditvene podlage o tem, da je šlo za oderuško pogodbo, saj je bil tožnik v letu 2005 v hudih finančnih težavah, ker je zoper njega pred Okrajnim sodiščem v Radovljici tekel izvršilni postopek In 2004/00123 zaradi izterjave takratnih 5,153.841,23 SIT. Tožnik je bil samostojni podjetnik in je imel številne dolgove. Bil je brez vsakih sredstev za preživljanje, saj zaradi prezadolženosti svoje obrtne dejavnosti ni mogel opravljati in je bil tako prisiljen sprejeti posojilo od toženca, da je rešil hišo pred prodajo. V izvršilnem postopku so upniki predlagali izvršbo na sporno nepremičnino in toženec, ki je bil tudi upnik, se je ponudil tožniku, da bi mu posodil denar za plačilo teh dolgov, da se hiša ne bi prodala na javni dražbi. Takrat sta podpisala tudi posojilno pogodbo za prejeti znesek posojila, iz katere izhaja, da je šlo za posojilo v znesku 11,807.453 takratnih SIT. Toženec je takrat izkoristil to stisko in neizkušenost tožnika in ga peljal k notarju, da je overil kupoprodajno pogodbo za nepremičnino, pri čemer mu je bilo s pogodbo zagotovljeno, da bo tožnik nepremičnino lahko odkupil nazaj, ko bo vrnil posojilo. Istočasno pa je toženec s tožnikom sklenil tudi najemno pogodbo za isto nepremičnino, da bi živel tožnik v prepričanju, da je še vedno upravičenec do nepremičnine. Dejansko tako kupoprodajna pogodba z dne 21. 1. 2006 ni prava in pristna volja strank, pač pa gre za oderuško pogodbo. Za te ugotovitve je bilo dovolj trdne podlage, ki je tudi potrjena z zaslišanjem pravdnih strank.

5. Revizija je bila vročena tožencu, ta pa nanjo ni odgovoril. 6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko izpodbijanje sodbe pritožbenega sodišča se nanaša izključno na odločitev o prvem podrejenem tožbenem zahtevku (o usodi drugega podrejenega tožbenega zahtevka nižji sodišči še nista odločali). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.(1) Pri tem ni mogoče upoštevati drugačnih revizijskih trditev o relevantnem dejanskem stanju, ki je predstavljalo podlago odločitve pritožbenega sodišča.(2)

8. Pritožbeno sodišče je s sodbo spremenilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje kršilo procesna pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (nepravilna uporaba drugega člena ZPP). Pritožbeno sodišče je samo odpravilo posledice navedene procesne kršitve tako, da pri odločanju o prvem podrejenem tožbenem zahtevku ni upoštevalo trditev, ki jih stranki nista pravočasno ponudili.(3) Revizija ne vsebuje argumentiranih trditev o morebitnih procesnih kršitvah, ki bi jih pritožbeno sodišče morda storilo v zvezi s sprejeto odločitvijo. S tem v zvezi je lahko opravljen materialnopravni preizkus sporne odločitve le v okviru relevantnega dejanskega stanja, ki ga je pritožbeno sodišče zamejilo v 9. in 10. točki obrazložitve odločbe pritožbenega sodišča. 9. V kontekstu predstavljanega relevantnega dejanskega stanja je tudi materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča o zavrnitvi prvega podrejenega tožbenega zahtevka, saj tožnik očitno ni dokazal objektivnega in subjektivnega elementa oderuške pogodbe.(4)

10. Odločitev revizijskega sodišča je oprta na določbi 378. in prvega odstavka 371. člena ZPP.

Op. št. (1): Prvi odstavek 371. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.

Op. št. (3): Primerjaj določbo prvega odstavka 354. člena ZPP.

Op. št. (4): Primerjaj določbo 119. člena Obligacijskega zakonika.