Jedro

V primeru, ko je izdana začasna odredba, izvršitve te začasne odredbe ni mogoče odložiti po določbah ZIP o odlogu izvršbe (člen 63 in naslednji).

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženkin predlog za odlog izvršbe po začasni odredbi in ugovor zoper sklep o začasni odredbi. V razlogih je navedlo, da zoper sklep o začasni odredbi, ki je izdan po 442. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni posebne pritožbe.

Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka pritožuje toženka in predlaga razveljavitev sklepa o zavrženju ugovora ter spremembo tistega dela sklepa, s katerim je sodišče zavrglo predlog za odlog. Zatrjuje, da tožnik nikoli ni imel v posesti stanovanja, saj je vanj zahajal le občasno in še to le tedaj, ko je imel s tožnico urejene odnose. Potem, ko sta se sprla, v stanovanje ni več zahajal. Tudi stvari, ki jih je imel v stanovanju, je toženka zapakirala v manjši paket in ga poslala tožniku. Glede na tako stanje je predlog za odlog začasne odredbe vsekakor utemeljen, v skladu z določbami Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) pa je dovoljen tudi ugovor.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo začasno odredbo po določbi 442. čl. ZPP (to izhaja tako iz obrazložitve sklepa o začasni odredbi kot iz pravnega pouka), kar pomeni, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe (zadnji stavek 442. čl. ZPP). Določba 442. čl. ZPP je glede na določbe ZIP (zlasti določbe 8. čl.) specialne narave, kar pomeni, da izključuje splošne določbe o pravnih sredstvih zoper sklep o izvršbi (8. čl. ZIP). ZPP je bil sicer resda sprejet pred ZIP, vendar pravilo, da kasnejši zakon derogira prejšnjega, velja le, če gre za določbe z isto ravnjo splošnosti oz. specialnosti. Izjema je namreč močnejša od pravila tudi če je bila uzakonjena pred pravilom. Ker je po določbi 442. čl. ZPP pravno sredstvo zoper sklep o začasni odredbi le nesamostojna (pridružena) pritožba, je sodišče prve stopnje ugovor povsem pravilno zavrglo kot nedovoljen (tretji odst. 358. čl. ZPP).

Enako velja tudi za predlog za odlog izvršitve začasne odredbe.

Določbe ZIP o izvršbi se sicer smiselno uporabljajo tudi za zavarovanja, vendar le, če ni drugače določeno (244. čl. ZIP).

Določbe ZIP, ki se nanašajo na začasne odredbe, o odlogu izvršbe sicer ničesar ne določajo. Vendar že namen in smisel začasnih odredb, zlasti če so izdane v posestnih sporih po 442. čl. ZPP (ko jih sodišče izda zaradi preprečitve protipravne poškodbe, nasilja ali nenadomestljive škode), izključujeta uporabo določb ZIP o odlogu izvršbe. Da za začasne odredbe te določbe niso uporabljive, je mogoče povzeti tudi iz drugega odst. 270. in 274. čl. ZIP. Po teh določbah se škoda, ki bi (oz. je) bila dolžniku prizadejana z začasno odredbo preprečuje oz. odpravlja z drugačnimi sredstvi. Preprečuje se z varščino, ki jo določi sodišče na dolžnikov predlog (drugi odst. 270. čl. ZIP), odpravlja pa z dolžnikovo pravico do povračila škode (274. čl. ZIP). V tej zvezi tudi ni zanemarljiva določba drugega odst. 273. čl. ZIP, po katerih sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če so se okoliščine, zaradi katerih je izdalo odredbo, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.

Iz vsega tega torej izhaja, da se v primerih, ko je izdana začasna odredba, dolžnika varuje pred škodo z drugačnimi sredstvi in na drug način kot v izvršbi. Ker zato niso uporabljive določbe ZIP o odlogu izvršbe (63. čl. in nasl.), je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za odlog izvršbe povsem pravilno zavrglo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje (2. točka 380. čl. ZPP).