Jedro

Če tožeča stranka ne pride na narok za glavno obravnavo, svojo odsotnost pa opraviči šele po naroku, je to lahko razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ker sodišče ni ugotovilo dejstev, ki bi jih tožeča stranka navedla, če bi na narok prišla), sodišče prve stopnje pa je ravnalo pravilno, ko je narok opravilo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka mora toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 40.228,00 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki provizijo za sodelovanje pri prodaji nepremičnine v znesku 185.767,60 SIT z zamudnimi obrestmi in ji povrniti izvršilne stroške.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, naj jo pritožbeno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o tožbenem zahtevku razsodilo na podlagi dejstev in dokazov, ki sta jih navedli oziroma predlagali pravdni stranki. Pri tem je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka kljub svoji zavezi ni navedla dejstev in predlagala dokazov, s katerimi bi nasprotovala dejstvom in dokazom tožene stranke, na podlagi katerih ja bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti. Tožeča stranka je imela za to več kot dovolj časa, saj je že na naroku 25.5.1998 napovedala pripravljalno vlogo, ki pa je niti do naroka 7.9.1998 (vmes pa je bil še narok 8.6.1998) ni uspela predložiti sodišču. Narok dne 7.9.1998 je sodišče prve stopnje opravilo brez navzočnosti tožeče stranke, za kar je imelo podlago v 295. členu ZPP. Tožeča stranka je bila nanj namreč pravilno povabljena, njegove preložitve pa ni pravočasno predlagala, ampak je šele po njem sporočila sodišču, da se ga zaradi bolezni ni mogla udeležiti. Iz tega razloga je tudi predlagala vrnitev v prejšnje stanje, vendar je bil njen predlog pravnomočno zavržen kot prepozen. Iz vsega tega sledi, da sodišče prve stopnje ni zmotno in nepopolno ugotovilo dejanskega stanja, saj ga je ugotovilo v okviru zatrjevanih dejstev in predlaganih dokazov.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo.

V postopku izdaje sodbe ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopak iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče po določbi 2. odst. 365. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

Zato je bilo treba po 368. členu ZPP neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi napadeno sodbo.

Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da mora tožeča stranka toženi povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo, saj je s pritožbo propadla. Stroški so odmerjeni po taksni in odvetniški tarifi in predstavljajo takso za sestavo odgovora na pritožbo 200 točk (ne pa tudi prejema pritožbe in posveta s stranko, ker sta ti opravili obseženi v sestavi odgovora na pritožbo) in poročilo stranki 20 točk, oboje po odvetniški tarifi, ter takso za odgovor na pritožbo 1.400 točk po taksni tarifi. Pri izračunu je upoštevana vrednost točke 87,40 SIT po odvetniški in 15,00 SIT po taksni tarifi.