Jedro

Prepoved razpolaganja z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, ne pomeni prepoved poslovanja denacionalizacijskemu zavezancu, zato ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje in tako ni podlage za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Odložitev izpodbijane odločbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi z 2. odstavkom 30. člena ni mogoča, ker se izpodbijana odločba ne izvršuje po določbah o izvršbi, predpisanih v ZUP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru št. U 2047/97 z dne 22.12.1998, ki se glasi: "Predlogu za izdajo začasne odredbe se ugodi. Delno se odloži izvrševanje 3. točke odločbe Ministrstva za gospodarske dejavnosti z dne 20.5.1997 tako, da prepoved razpolaganja z nepremičninami pri vl. št. 549 in 906 k.o. F. ne predstavlja ovire za izdajo odločbe tožniku o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98-ZGD) za nepremičnine s parc. št. 32/3, z.k.v. 906 k.o. F. Odložitev izvrševanja velja do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu", spremeni tako, da se zahteva za izdajo začasne odredbe zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 50/97 in 67/97 popr-ZUS) in odložilo izvrševanje 3. točke s tožbo izpodbijane odločbe Ministrstva za gospodarske dejavnosti z dne 20.5.1997 tako, da prepoved razpolaganja z nepremičninami ne predstavlja ovire za izdajo odločbe o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti po 4. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) glede nepremičnine parc. št. 32/3 vl. št. 906 k.o. F. Odložitev izvrševanja velja do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. V obrazložitvi sklepa prvostopno sodišče navaja, da odložitev izpodbijane odločbe po 2. odstavku 30. člena oziroma 1. odstavku 69. člena ZUS, glede na vsebino spornega razmerja, ni možna, prav tako organ, pristojen za izvršbo po 2. odstavku 30. člena ZUS ne more biti oddelek zemljiške knjige okrajnega sodišča, pri katerem je tožnik poskušal izposlovati odložitev izvršbe izpodbijane odločbe. Zato je utemeljenost zahteve za izdajo začasne odredbe presojalo po 2. odstavku 69. člena ZUS z vidika ali je verjetno izkazana potreba za drugačno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje in ali bi se s tako začasno ureditvijo stanja odvrnile hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetja (ZLPP) je tožena stranka tožniku prepovedala vsakršno razpolaganje z nepremičninami pri vl. št. 549 in 706 k.o. F., ki so še v njegovi uporabi in upravljanju, ter odločila, da se ta prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi. Po presoji prvostopnega sodišča je namen določb ZLPP, na podlagi katerih je bila izdana izpodbijana odločba, zavarovanje zahtev denacionalizacijskih upravičencev za vrnitev podržavljenega premoženja v naravi ali kapitalskem deležu in v tem smislu se z začasno odredbo prepove razpolaganje z nepremičninami, prepove lastninsko preoblikovanje in drugo. Ni pa namen zavarovanja oviranje ali celo onemogočanje poslovanja zavezancev v času, dokler o denacionalizacijskem zahtevku ni pravnomočno odločeno. Prav nasprotno, pri izvajanju ZLPP in Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je treba težiti k temu, da ne nastaja nepotrebna gospodarska škoda, da se ne povzročajo nove krivice. V tem smislu je potrebno razlagati tudi prepoved razpolaganja s spornimi nepremičninami, na katere se nanaša začasna odredba. Gre za prepoved takšnega razpolaganja, ki bi lahko poslabšalo položaj denacionalizacijskih upravičencev oziroma zmanjšalo njihovo pravico do vrnitve nacionaliziranega premoženja po določbah ZDen. Z delno odložitvijo izpodbijane odločbe tako, kot je navedeno v izreku sklepa, bo izpolnjen eden od pogojev za izdajo ugotovitvene odločbe po 4. členu ZGD. Sodišče je štelo, da bi obstoj spornega pravnega razmerja lahko prizadejal tožniku hujše škodljive posledice, ki so z nevarnostjo uvedbe stečajnega postopka in izgubo dela verjetno izkazane. S tem, ko bo zavezanec pridobil ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, bo do rešitve denacionalizacijskega zahtevka lahko izvajal svojo dejavnost v poslovnih prostorih, zgrajenih v letu 1963. Po presoji sodišča prve stopnje s tako začasno ureditvijo ne morejo biti prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev, saj tožnik s premoženjem še naprej ne bo mogel razpolagati v smislu odtujevanja ali obremenjevanja nepremičnin. S tako začasno ureditvijo pa bo odvrnjena nevarnost stečaja in posledično grozeča brezposelnost. Pritožnik (pravni naslednik upravičenca v denacionalizacijskem postopku) navaja, da mu tožeča stranka že ves čas denacionalizacijskega postopka povzroča nepopravljivo škodo. Kljub denacionalizaciji je bil družbeni kapital Oljarne F. prenesen na Sklad za razvoj oziroma sedaj Slovensko razvojno družbo, ki je oljarno v višini 87 % prodala privatni družbi T., d.o.o. in jo je registrsko sodišče vknjižilo brez problema, kljub sodbi Vrhovnega sodišča Slovenije, ki izrecno govori o tem, da je prepovedano razpolagati s premoženjem, glede katerega se zahteva vrnitev. Zato je nerazumljiva odločitev sodišča o ugoditvi predlogu za izdajo začasne odredbe. S tem sklepom je upravno sodišče praktično dovolilo poslovanje Oljarni F., s čemer pa nastaja denacionalizacijskim upravičencem nepopravljiva škoda, saj so tako in tako oškodovani, ker se denacionalizacijska zadeva vleče že več let, zadeva pa se še vedno nahaja v popolnem začetku. Kljub dejstvu, da je oljarna prodana zasebni družbi v višini 87%, sodišče razlaga o pravičnosti, škodi in o neposlabšanem položaja upravičenca. Trditev sodišča, da tožniku grozi prenehanje poslovanja in stečaj, ter da bo izgubilo službo 18 delavcev je nenavadna, gre namreč samo za 10 delavcev, ki so zaposleni v Oljarni F.. Poleg tega pritožnik meni, da je izdaja začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS možna samo v primeru, če pristojni organ ne odloži izvršitve upravnega akta. V konkretnem primeru je to ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki je izdalo izpodbijano odločbo. Šele, ko bi to ministrstvo zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, bi lahko tožnik zahteval odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Zato bi sodišče v konkretnem primeru moralo predlog za izdajo začasne odredbe zavreči kot nedovoljen. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrne kot neutemeljen oziroma podrejeno, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrže. Tožeča stranka v odgovoru na tožbo navaja, da pritožnik ni razumel namena začasne odredbe. Namen ugoditvi zahteve ni v pridobitvi uporabnega dovoljenja ali odločbe geodetske uprave, ampak v pridobitvi odločbe upravne enote o izpolnjevanju pogojev iz 6. odstavka 4. člena ZGD, zaradi odločbe inšpekcijske službe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

S 3. točko izreka izpodbijane odločbe ministrstva za gospodarske dejavnosti je tožena stranka zavezancu v denacionalizacijskem postopku Oljarni F. d.o.o., F., prepovedala vsakršno razpolaganje z nepremičninami, vpisanimi pri vl. št. 549 in 906 k.o. F., ki so še v njeni uporabi in upravljanju. S to prepovedjo je bilo torej zavezancu prepovedano razpolaganje z navedenimi nepremičninami, ne pa poslovanje samo oziroma opravljanje dejavnosti. Oljarna F. kot predlagatelj zahteve za izdajo začasne odredbe pa uveljavlja začasno ureditev spornega razmerja tako, da prepoved iz 3. točke izpodbijane odločbe ne bi onemogočala pridobitve odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti po 6. odstavku 4. člena ZGD, ker ji je tržni inšpektor prepovedal opravljanje dejavnosti v objektu na parc. št. 32/3 vl. št. 906 k.o. F.do pridobitve ustrezne odločbe.

Po presoji pritožbenega sodišča ukrep tržnega inšpektorja o prepovedi opravljanja gospodarske dejavnosti zaradi nepridobljene odločbe o izpolnjevanju pogojev iz 6. odstavka 4. člena ZGD ni v nobeni neposredni povezavi s prepovedjo vsakršnega razpolaganja z nepremičninami po 3. točki izpodbijane odločbe tožene stranke. Tako izrečeni ukrep inšpektorja, kot tudi izdaja odločbe o izpolnjevanju pogojev iz 6. odstavka 4. člena ZGD, je stvar drugih upravnih postopkov. Sporno razmerje v tem upravnem sporu se nanaša na denacionalizacijski postopek in zavarovanje zahtevka denacionalizacijskega upravičenca v tem postopku. Ker s 3. točko izpodbijane odločbe tožeči stranki ni bilo prepovedano poslovanje, ni verjetno izkazane potrebe za začasno ureditev stanja glede na sporno razmerje. Zato ni podlage za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

V navedeni zadevi odložitev izpodbijane odločbe po 1. odstavku 69. člena v zvezi s 2. odstavkom 30. člena ZUS ni mogoča, ker se izpodbijana odločba ministrstva ne izvršuje po določbah o izvršbi, predpisanih v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zato pritožitelj nima prav, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavreči kot nedovoljen, ker naj ne bi bila izpolnjena procesna predpostavka iz 2. odstavka 30. člena v zvezi s 1. odstavkom 69. člena ZUS.

Ker je sodišče prve stopnje iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev (da obstoji isto sporno razmerje) in je sklep oprlo samo na ta dejstva, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 77. in 68. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep prvostopnega sodišča spremenilo tako, kot je navedeno v izreku tega sklepa.