Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZVK v določbi 28. člena zahteva ravnanje inšpekcijskega organa v primeru vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence pod pogoji iz 13. člena tega zakona, zato je s tako izkazanim zakonskim dejanskim stanjem in ugotovitvijo, da se s prodajo spornih gozdarskih vitlov utegne ustvariti zmeda na trgu, podan razlog za izdajo izpodbijane odločbe.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z odločbo prve stopnje Ministrstva za gospodarstvo, Tržni inšpektorat RS, Območna enota Celje, št. 0610-2029/2011-13-22001 z dne 18. 8. 2011 je odločeno, da se gospodarski družbi A. d.o.o., … (tožeči stranki v tem postopku), do odločitve pristojnega sodišča prepoveduje dejanje nelojalne konkurence z uporabo zaščitnega patenta registriranega pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino pod št. 22280, pri proizvodnji in prodaji naslednjih svojih izdelkov: Vitel Krpan 4, Vitel Krpan 5, Vitel Krpan 5 s spodnjim škripcem, Vitel Krpan 4SI, Vitel 4SI, s spodnjim škripcem, Vitel Krpan 5SI, Vitel Krpan 5SI, s spodnjim škripcem, Vitel Krpan 3E, Vitel Krpan 3,5E, Vitel Krpan 4E, Vitel Krpan 4ER, Vitel Krpan 5E, Vitel Krpan 5ER, Vitel Krpan 7E, Vitel Krpan 4EH, Vitel Krpan 5EH, Vitel Krpan 6EH, Vitel Krpan 8EH, za katero je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, v Ljubljani dne 4. 3. 2011 vložena tožba zaradi dejanja nelojalne konkurence.
V obrazložitvi organ prve stopnje razlaga, da je bil inšpekcijski pregled opravljen na podlagi prijave dejanja nelojalne konkurence, ki jo je vložil pooblaščenec družbe B. d.o.o. zoper tožečo stranko. V inšpekcijski pregledih je ugotovljeno, da tožeča stranka proizvaja gozdarske vitle, ki se prodajajo pod zaščiteno blagovno znamko A. Družba proizvaja preko 25 tipov različnih vitlov. Za okoli 8 tipov družba uporablja sistem podporne noge, ki je vstavljena v cev večjega profila in pritrjena z zatičem, v neaktiven položaj pa se prestavi tako, da se odstrani zatič in se noga po cevi, v katero je nameščena, premakne v višji položaj in zavaruje v tem položaju z zatičem. Na ostalih tipih gozdarskih vitlov pa sedaj podporna noga ni nameščena v cevi, ampak v U profilu in je namesto zatiča podporna noga pritrjena fiksno z vijakom tako, da se lahko v neaktiven položaj premakne, brez da bi se odstranil zatič oziroma vijak. Direktor družbe je izjavil, da so novi način podporne noge v vitle začeli vgrajevati že leta 2005, vendar dokazila o tem ni dostavil. Prijavitelj družba B. d.o.o. navaja, da je imetnik patenta, št. 22280. Iz vložene tožbe izhaja, da se toženi stranki v tožbo, ki je bila vložena dne 4. 3. 2011 na Okrožno sodišče v Ljubljani, očita neupravičena uporaba patenta, s čimer je kršena deveta alinea tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu konkurence (v nadaljevanju ZVK) z ustvarjanjem zmede na trgu. Druga alinea drugega odstavka 28. člena ZVK določa, da mora organ tržne inšpekcije v skladu z svojimi pooblastili na predlog tožeče stranke začasno prepovedati dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence (13. člen). Navedene določbe ni mogoče razlagati drugače, kot da mora tržni inšpektor izdati odločbo, s katero začasno, do odločitve sodišča, prepove dejanja nelojalne konkurence, če je za to dejanje vložena tožba.
S pritožbeno odločbo je tožena stranka potrdila odločitev organa prve stopnje ter še navaja, da prvostopenjska odločba ni bila izdana le zaradi predložitve tožbe prijaviteljice, temveč tudi temelji na ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi elementi, ki predstavljajo dejanje nelojalne konkurence po prvem odstavku 13. člena ZVK. Dejanje je bilo storjeno na trgu, v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji (tožnik neupravičeno uporablja patent drugega podjetja) in s tem dejanjem se povzroča ali utegne povzročiti škoda drugemu podjetju (imetniku patenta št. 22280, ki pritožniku ni dovolil uporabe patenta, posledično pa ne plačuje licenčnine). Kljub temu, da je bil pritožnik pozvan z zapisnikom z dne 21. 4. 2011, da predloži dokazilo o tem, da je podporno nogo pričel uporabljati že pred podelitvijo patenta prijavitelju, tega ni predložil. Navedbe, da je oblika premičnega dela noge gozdarskega vitla, ki jo uporablja, bistveno drugačna od tistega dela noge prijavitelja, bo presojalo pristojno sodišče, kot je bilo že pojasnjeno.
Tožeča stranka v obširni tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilno uporabo materialnega prava in procesno kršitev določb postopka. Navaja, da je nepravilna ugotovitev izpodbijane odločbe, da za tako hud ukrep kot je prepoved uporabe tehnične rešitve pri prodaji 18 izdelkov tožeče stranke, zadošča zgolj vložena tožba, ker to ne drži. To tudi ne izhaja iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki pa jo tožena stranka niti ne navede in je v tem delu odločba neobrazložena. Iz sodbe Vrhovnega sodišča I Up 1065/2003 z dne 21. 4. 2006, v nasprotju s stališčem tožene stranke izhaja, da v ZVK ni določbe, ki bi zapovedovala dolžnost ukrepanja tržne inšpekcije po drugi alinei drugega odstavka 28. člena ZVK ob vsaki podani tožbi oziroma ovadbi. Kot pri vsakem inšpekcijskem nadzoru tudi tukaj velja, da se ta opravlja z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb in v obsegu, ki je nujen (5. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Enako stališče je zavzelo Upravno sodišče RS v sodbi, št. U 1701/2007 z dne 14. 1. 2009. To pomeni, da mora upravni organ v vsakem posameznem primeru ugotavljati obstoj zakonskih elementov nelojalne konkurence po določbi 13. člena ZVK in šele v kolikor na podlagi ugotovitvenega postopka zaključi, da ima dejanje elemente nelojalne konkurence, lahko po lastni presoji odloči, ali bo izreklo ukrep po 28. členu ZVK. Avtomatizma, ki ga opisuje tožena stranka namreč ni. Takšen ukrep pomeni tudi prehud poseg v pravico tožeče stranke do svobodne gospodarske pobude po 74. členu Ustave RS in v pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave RS ter obenem tudi hud poseg v načelo pravne države in pravno varnost državljanov. Z izpodbijano odločbo se tožečo stranko močno ovira pri opravljanju njene dejavnosti. Upravni organ bi moral upoštevati in presoditi ali je dejanje, kot ga očita B. d.o.o., res dejanje nelojalne konkurence in v primeru, da gre za takšno dejanje presoditi, ali je izrečeni ukrep res nujen ter v kakšnem obsegu ter ali njegov izrek zahteva varstvo pravic drugih oseb ali javnega interesa.
Nadalje iz odločbe tožene stranke izhaja, da v tej zadevi ni bila izdana odločba zaradi predložitve tožbe prijaviteljice, temveč temelji tudi na ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi elementi, ki predstavljajo dejanje nelojalne konkurence po prvem odstavku 13. člena ZVK, obenem pa naj bi s to prepovedjo uresničevalo varovanje javnega interesa. Za takšen zaključek organ druge stopnje ni imel nobene podlage. Ni bil izveden ugotovitveni postopek v skladu s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki določa, da se ima stranka pravico udeleževati ugotovitvenega postopka, ni bilo spoštovano načelo 9. člena ZUP, ki ga ni mogoče izenačiti z izjavo stranke po 188. členu ZUP. Tržni inšpektor nima potrebnih tehničnih znanj in ni izvedenec za industrijsko lastnino oziroma tolmačenje obsega patentne zaščite. Tožena stranka, če je ugotavljala dejansko stanje namesto organa prve stopnje, bi morala izvesti poseben ugotovitveni postopek, v katerem bi izvedla dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka v pritožbi. Zaslišati bi morala C.C. zakonitega zastopnika, kot pričo prokuristko D.D., postaviti bi morala sodnega izvedenca za industrijsko lastnino in ogled spornih vitlov na kraju samem, s čimer bi se ugotovilo, da je rešitev podporne noge začela uporabljati že pred podelitvijo patenta prijavitelju. Tožeči stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku na drugi stopnji, ko je tožena stranka ugotavljala dejansko stanje. Takrat bi tudi predložila dokazilo o tem, da je že pred podelitvijo patenta uporabljala rešitev podporne noge. Razlaga za odločanje upravnega organa je bil patent št. 22280, ki pa je patent s skrajšanim trajanjem, za katerega ni bila izdana ugotovitvena odločba. Glede na to, Urad RS za intelektualno lastnino tudi ni preverjal novosti izuma. Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1) v prvem odstavku 12. člena določa, da je izum nov, če ni obsežen s stanjem tehnike. V drugem odstavku 12. člena ZIL-1 je določeno, da se v stanje tehnike šteje vse, kar je bilo pred datumom vložitve patentne prijave dostopno javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. Učinek prednostne pravice je, da se za potrebe tega člena datum prednostne pravice šteje kot datum prijave. Čeprav ima B. d.o.o. patent s skrajšanim trajanjem, tožeča stranka zahteva, da se v inšpekcijskem postopku upošteva dejstva, da je princip zavihtljive noge znan, kar bi lahko našli v učbenikih za strojne elemente. Za razjasnitev dejstva, ali je izum iz patenta št. 22280 obsežen z znanjem tehnike, je treba v ponovljenem postopku angažirati sodnega izvedenca za industrijsko lastnino. V nadaljevanju tožeča stranka še podrobno opisuje samo izvedbo sporne noge, ki je praviloma teleskopske izvedbe. Opisuje gozdarski vitel, njegovo zgradbo in način delovanja, iz česar naj bi izhajalo, da noga ni identična rešitvi zavihtljive noge, ki je zaščitena s patentom 22280. Opisuje še Slovenski patent, št. 9110712 iz leta 1991, kjer je opisan „stroj za zbiranje sena“. Iz vseh tehničnih zapisov in primerjav iz tožbe, sodišče v sodbo ne povzema. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne upravnemu organu v ponoven postopek, in da se ji priznajo stroški postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje v izpodbijani odločbi, katerega odločitev je potrdila tožena stranka s pritožbeno odločbo, pravilna in v skladu z določbami Zakona o varstvu konkurence (ZVK). 28. člen tega zakona v drugem odstavku določa, da mora organ tržne inšpekcije v skladu s svojimi pooblastili zlasti, med drugim na lastno pobudo ali na predlog tožeče stranke, začasno prepovedati dejanja, za katera je vložena tožba zaradi nelojalne konkurence ali ovadba zaradi tega dejanja (13. člen). Določba 13. člena ZVK ureja poglavje nelojalne konkurence in določa, da se kot dejanje nelojalne konkurence šteje med drugim tudi neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to, ali je drugo podjetje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu (deveta alinea tretjega odstavka 13. člena ZVK). Kot druga oznaka se v obravnavanem primeru šteje patent, št. 22280, ki ga je prijavitelj B. d.o.o. prijavil pri Uradu RS za intelektualno lastnino, zaradi česar je bila tudi vložena tožba pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, kar je med strankami postopka nesporno. Glede na to, da ZVK v določbi 28. člena zahteva ravnanje inšpekcijskega organa v primeru vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence pod pogoji iz 13. člena tega zakona, je s tako izkazanim zakonskim dejanskim stanjem in ugotovitvijo, da se s prodajo takšnih gozdarskih vitlov utegne ustvariti zmeda na trgu, podan tudi razlog za izdajo izpodbijane odločbe.
Sodišče ni presojalo tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na obrazložitev in razloge pritožbene odločbe, ker po presoji sodišča za pravno utemeljenost izdane odločbe zadostuje, že zgoraj navedena ugotovitev inšpekcijskega upravnega organa, da je bila v sporni zadevi dne 4. 3. 2011 na Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za gospodarsko sodstvo, vložena tožba, zaradi nelojalne konkurence in da so izpolnjeni vsi elementi, ki predstavljajo zakonske znake dejanja nelojalne konkurence iz 13. člena ZVK.
Ker je sodišče ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).
K II. točki izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.