Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča je iz jezikovnega in logičnega pomena tega besedila sodne poravnave potrebno zaključiti, da določilo "vse do vključno 1.12.2003" ne pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti upnikove terjatve iz te sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da bi stranki v poravnavi časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih zneskov, pri tem pa ne bi določili roka, do katerega je dolžnik v izogib prisilni izvršbi dolžan plačati upnikovo terjatev.

Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v tej izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21. člena ZIZ neizvršljiva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se na podlagi sodne poravnave sklenjene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani z dne 8.10.2003 opr. št. II Pg 396/2002 za izterjavo upnikove izvršljive terjatve, in sicer glavnice v znesku 2,874.993,07 SIT, zakonitih zamudnih obresti od zneskov: - 1,182.959,88 SIT od 31.10.2001 do 1.12.2003, - 334.816,32 SIT 5.11.2001 do 1.12.2003, - 30.600,00 SIT 7.12.2001 do 1.12.2003, - 335.954,85 SIT 6.12.2002 do 1.12.2003, - 339.939,07 SIT 6.1.2003 do 1.12.2003, - 341.373,88 SIT 6.2.2003 do 1.12.2003, - 339.939,07 SIT 6.3.2003 do 1.12.2003, - 340.000,00 SIT 6.4.2003 do 1.12.2003, - 230.322,00 SIT 6.5.2003 do 1.12.2003, ter izvršilnih stroškov odmerjenih na 44.724,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje tega sklepa o izvršbi do plačila ter vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o njihovi odmeri dalje do plačila, dovoli izvršba na denarna sredstva dolžnika pri banki. Predlog za izvršbo pa je v delu, v katerem je upnik zahteval izterjavo zakonitih zamudnih obresti od zneskov:

- 1,182.959,88 SIT od 2.12.2003 dalje - 334.816,32 SIT od 2.12.2003 dalje - 30.600,00 SIT od 2.12.2003 dalje - 335.954,85 SIT od 2.12.2003 dalje - 339.939,07 SIT od 2.12.2003 dalje - 341.373,88 SIT od 2.12.2003 dalje - 339.939,07 SIT od 2.12.2003 dalje - 340.000,00 SIT od 2.12.2003 dalje, - 230.322,00 SIT od 2.12.2003 dalje, zavrnilo.

Zoper zavrnilni del navedenega sklepa se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče povsem neutemeljeno in v nasprotju z dikcijo izvršilnega naslova zavrnilo predlog upnika v delu, ki se nanaša na plačilo zakonitih zamudnih obresti od 2.12.2003 dalje.

Pravi, da je v sodni poravnavi izrecno določeno, da tečejo zamudne obresti od posameznih glavnic od zapadlosti dalje, torej do plačila, kar je tudi izvršilni naslov tudi za zakonite zamudne obresti od

1.12.2003 dalje. Pravi, da je datum 1.12.2003 zgolj in edino zadnji ter s sodno poravnavo dogovorjeni rok za plačilo pripoznane in v plačilo prevzete obveznosti. Z datumom 1.12.2003 sta stranki tako le dogovorili rok plačila, zakonite zamudne obresti pa sta opredelili tako, da jih je tožena stranka dolžna plačati od dneva zapadlosti dalje, to je do plačila. Meni, da manjkajoča vejica za besedico "dalje" in pred besedico "vse" ne pomeni, da nima izvršilnega naslova kot to zmotno in napačno tolmači sodišče prve stopnje. Meni, da prav dikcija "vse do vključno 1.12.2003" kaže na nesporno dejstvo, da sta stranki opredelili le rok plačila, ker "vključno" pomeni tudi na dan plačila 1.12.2003. Tako sta se dogovorili, ker je bila zadnji dan v novembru nedelja, 1.12.2003 pa ponedeljek. Pravi, da se v sodni praksi ne določa teka zamudnih obresti z besedami do vključno, temveč od dneva x do dne y. Kadar pa je tek obresti definiran do plačila, se zapiše v zahtevek in izrek, da tečejo od dneva x dalje. Zato vztraja pri svojem zahtevku za plačilo zakonitih zamudnih obresti od posameznih zneskov tudi od 1.12.2003 dalje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter spremeni in ugodi predlogu upnika v celoti, dolžniku pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje odločbe do plačila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno razlagalo določbo zadnjega dela prve točke sodne poravnave, sklenjene med strankama tega izvršilnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 8.10.2003 v zadevi opr. št. II Pg 396/2002, po kateri je dolžan dolžnik posamezne dolgovane zneske in zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov plačati "vse do vključno 1.12.2003".

Navedena določba sodne poravnave ni tako nesporna kot to zatrjuje pritožnik, saj iz nje ni moč že na prvi pogled nesporno ugotoviti, da sta stranki z datumom 1.12.2003 določili prav rok plačila dolžnikovih obveznosti iz te sodne poravnave, ne pa konec teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih dolgovanih zneskov. Vendar pa je po presoji pritožbenega sodišča iz jezikovnega in logičnega pomena tega besedila potrebno zaključiti, da določilo "vse do vključno 1.12.2003" ne pomeni zadnji dan teka zakonskih zamudnih obresti od posameznih dolgovanih zneskov, ampak rok zapadlosti upnikove terjatve iz te sodne poravnave. Nelogično bi namreč bilo, da bi stranki v poravnavi časovno omejili tek zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih zneskov, pri tem pa ne bi določili roka za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti, po izteku katerega bi lahko upnik svojo terjatev prisilno izterjal. Po takšnem stališču, ki ga je v izpodbijanem sklepu zavzelo tudi prvostopenjsko sodišče, bi bila namreč sodna poravnava, ki je v tej izvršilni zadevi izvršilni naslov, glede na določbi 20. in 21. člena ZIZ (Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 40/2004) neizvršljiva. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče predlogu za izvršbo v pretežnem delu ugodilo, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sodna poravnava zaradi nenavedbe roka zapadlosti, neizvršljiva. Upnikov predlog za izvršbo je delno zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da v sodni poravnavi ni bilo dogovorjeno, da je dolžnik dolžan plačati tudi zakonite zamudne obresti, ki tečejo po 1.12.2003. Zaradi takšne zmotne razlage določil sodne poravnave, po kateri naj bi upnik za ta del zakonskih zamudnih obresti ne imel izvršilnega naslova, je v nasprotju s 1. in 2. odst. 17. člena ZIZ v zvezi s 1. in 3. odst. 20. člena ZIZ zavrnilo upnikov predlog za izvršbo, ki se nanaša na izterjavo teh zakonskih zamudnih obresti. S tem je podana relativna bistvena kršitev določb postopka po 1. odst. 339. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje. Zaradi zmotne razlage besedila sodne poravnave je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po

14. točki 2. odst. 339. člena ZPP, saj obstaja v razlogih izpodbijanega sklepa nasprotje. Iz izpodbijanega sklepa po eni strani izhaja, da je upnikova terjatev iz sodne poravnave izvršljiva, po drugi strani pa po zmotnem stališču prvostopenjskega sodišča v njej ni določen rok za plačilo, v okviru katerega bi se lahko dolžnik s prostovoljno izpolnitvijo svoje obveznosti izognil prisilni izvršbi.

Zaradi navedenih kršitev določb postopka je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku v skladu z navedenim ponovno presoditi, ali ima upnik izvršilni naslov tudi za tisti del zakonskih zamudnih obresti, ki od posameznih dolgovanih zneskov tečejo po 1.12.2003 dalje do plačila in o tem delu upnikovega predloga za izvršbo ponovno odločiti.

Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je na podlagi določbe 3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.