Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila ne izhaja, katerega (dela) pogoja tožnica ne izpolnjuje - ali ni imela vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposlene vsaj ene osebe z najmanj polovičnim delovnim časom ali tožnica ni samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa, ali pa nobenega od njiju. Zato po presoji sodišča izpodbijano obvestilo nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, obvestilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o nesprejemu ponudbe za izvedbo projekta v okviru programa "Spodbude za trajno zaposlovanje mladih v vzhodni regiji", št. 11063-308/2020-6 z dne 4. 3. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

**Izpodbijani akt**

1. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: ZRSZ ali toženec) je z obvestilom, št. 11063-308/2020-6 z dne 4. 3. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijano obvestilo), odločil, da se ne sprejme tožničina ponudba, ki je prispela na javno povabilo delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa "Spodbude za trajno zaposlovanje mladih v vzhodni regiji", objavljeno na spletnih straneh toženca dne 10. 2. 2020 (v nadaljevanju: Javno povabilo).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega obvestila izhaja, da je strokovna komisija pri obravnavi tožničine ponudbe ugotovila, da je ta pravočasna, popolna in razumljiva, vendar je bilo na podlagi podatkov iz uradne evidence Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev Javnega povabila, in sicer ne izpolnjuje pogoja, da ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo z najmanj polovičnim delovnim časom ali je bila za enako obdobje samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa. Ob tem je še navedeno, da se za samozaposleno osebo po Javnem povabilu šteje oseba, določena v 5. členu Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD), in poslovodna oseba oziroma direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi družbenik te družbe in zavarovan na tej pravni podlagi, ter da je podlaga za odločitev razvidna iz obrazca "Preveritev lastnosti ponudbe", ki se hrani na ZRSZ.

**Vsebina tožbe**

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in je zato vložila tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev pravil postopka. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano obvestilo odpravi in ugotovi, da tožnica izpolnjuje vse pogoje Javnega povabila, na podlagi česar se njena ponudba sprejme, oziroma podredno, da izpodbijano obvestilo odpravi in zadevo vrne ZRSZ v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, vključno s sodno takso.

4. Po tem, ko povzame vsebino izpodbijanega obvestila, tožnica citira določbe 47. člena ZUTD in Splošne pogoje iz poglavja 6.1. Javnega povabila, ki jih mora za uspeh na tem povabilu izpolnjevati delodajalec, nato pa pojasnjuje pravno ureditev glede Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju: PRS) in opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji - podatki o slednji se v skladu s 143. členom Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju: ZKme-1) vpišejo v register kmetijskih gospodarstev, od tam pa skladno s tretjim odstavkom 10. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (v nadaljevanju: ZPRS-1) v PRS. Tožnica poudarja, da izpolnjuje vse pogoje Javnega povabila, zaradi česar bi njena ponudba morala biti sprejeta. Jedro spora je v tem, ali je tožnica kot fizična oseba z dejavnostjo, ki je vpisana v PRS, zaposlovala najmanj eno osebo vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe, torej izpolnjevanje pogojev iz 1. in 4. točke poglavja 6.1. Javnega povabila. Glede pogoja iz 1. točke pojasnjuje, da je vpisana v PRS, kar dokazuje s kopijo izpisa iz tega registra. Prav tako izpolnjuje pogoj iz 4. točke istega poglavja Javnega povabila, saj je imela tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo, ki je prijavljena v socialna zavarovanja, evidentirana v evidenci ZZZS. Te pri tožnici zaposlene osebe so A. A., B. B. in C. C., za katere je predložila kopije z njimi sklenjenih pogodb o zaposlitvi ter kopije potrdil o prijavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo ter zavarovanju za primer brezposelnosti (M-1 obrazce), iz katerih izhaja, da so pri tožnici na dopolnilni dejavnosti turizem zaposleni za nedoločen čas, in sicer A. A. kot kuhar od 8. 6. 2017 dalje, B. B. kot organizator dela v poslovnem procesu od 31. 8. 2018 dalje in C. C. kot vzdrževalec od 1. 9. 2019 dalje. Tožnica je kot nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji davčno obravnavana po dohodku iz dejavnosti, plače navedenih treh zaposlenih pa so strošek dopolnilne dejavnosti in kot take prikazane v tožničini knjigovodski evidenci. Iz povedanega izhaja, da je toženec pri preverbi podatkov v uradni evidenci ZZZS napačno ugotovil dejansko stanje, saj so vsi trije navedeni delavci vpisani v to evidenco, posledično pa je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo.

5. Tožnica nato glede prijave v zavarovanje pojasnjuje, da nosilci dopolnilne dejavnosti kot delodajalci nimajo zavarovalne podlage, česar se striktno držijo tudi uradne osebe na prijavno odjavni službi ZZZS, ki ob prijavi v zavarovanje zahtevajo, da ti svoje zaposlene evidentirajo na zavarovalni podlagi s šifro 016: zaposleni pri fizičnih osebah - osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti. Na tej zavarovalni podlagi so evidentirani tudi A. A., B. B. in C. C. Nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji torej svojih zaposlenih ne morejo prijaviti na zavarovalno podlago, ki bi odražala dejstvo, da so zaposleni pri fizični osebi, ki opravlja dejavnost. Sodišču predlaga, da te tožbene navedbe preveri pri prijavno odjavni službi ZZZS. Ker se pravno formalno pri zavarovalni podlagi 016 sploh ne sme navesti nosilca dopolnilne dejavnosti kot delodajalca in njegove matične številke, je tožnica prepričana, da sodišče ne bo dobilo ustreznega podatka o številu zaposlenih oseb na dopolnilni dejavnosti. Po pojasnilih, ki jih je ustno prejela od toženca, ta pri javnih povabilih ne preveri vseh zavarovalnih podlag v evidenci ZZZS, ampak zgolj tiste, ki se nanašajo na poslovne subjekte kot delodajalce, zato niti ne more ugotoviti, da imajo nosilci dopolnilnih dejavnosti zaposlene osebe. Četudi je pri zavarovalni podlagi 016 dejansko zabeleženo, da zaposluje nosilec dopolnilne dejavnosti, in njegova matična številka (čeprav to s predpisi ni dovoljeno), toženec torej ne pridobi podatka, da ima nosilec dopolnilne dejavnosti zaposleno osebo. Predpisi o prijavah v zavarovanje torej nosilcem dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki nesporno so fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ne omogočajo, da bi svoje zaposlene evidentirali na zavarovalni podlagi, ki bi odražala dejstvo, da so zaposleni pri fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost. Zato so nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji neenakopravno obravnavani napram drugim podobnim subjektom v enaki situaciji, kot so npr. samostojni podjetniki posamezniki, kar je ustavno sporno. Čeprav je tožnica nesporno fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v PRS, zaradi sistemske napake pri evidentiranju prijave zaposlenih v socialna zavarovanja, kljub izpolnjevanju vseh pogojev, ni imela možnosti uspeti na Javnem povabilu.

6. V nadaljevanju tožencu očita tudi kršitev pravil postopka. V Javnem povabilu je bil določen način preverjanja izpolnjevanja pogojev. Tako je bilo primarno določeno, da ZRSZ dejstvo o zaposleni osebi pri ponudniku preveri v evidenci ZZZS, nikjer v Javnem povabilu pa ni podrobneje navedeno, v katerem delu se ta evidenca preveri. Toženec je očitno ni preveril v celoti, saj so tožničini zaposleni vpisani v evidenco ZZZS. Sicer pa je bil skladno s poglavjem 6.4. Javnega povabila dolžan pred odločitvijo od tožnice zahtevati dodatna pojasnila in dokazila glede izpolnjevanja posameznih pogojev iz Javnega povabila, česar ni storil, s čimer je kršil pravila postopka. Tožnica kot dokaze, poleg izpodbijanega obvestila, predlaga kopije pogodb o zaposlitvi, sklenjene z A. A., B. B. in C. C., ter kopije M-1 obrazcev za navedene delavce, izpis iz PRS za tožnico ter elektronsko sporočilo - potrdilo o oddaji ponudbe z dne 2. 3. 2020. **Odgovor na tožbo in nadaljnji potek upravnega spora**

7. Toženec, ki je sodišču predložil upravne spise zadeve, v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe. Pripominja, da je tožnica sicer pravilno navedla določena dejstva, a ker ne izpolnjuje v izpodbijanem obvestilu navedenega zakonskega pogoja, je to ovira za sprejem njene ponudbe.

8. Po pozivu sodišča z dne 26. 4. 2024 je toženec predložil še besedilo Javnega povabila ter obenem v vlogi z dne 6. 5. 2024 navedel, da tožnica ne izpolnjuje pogoja iz poglavja 6.1. Javnega povabila, saj zavarovalna podlaga 016 ne podleže izpolnjevanju pogoja za sprejem ponudbe. Gre za sistemski problem, ki bi od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano terjal spremembo aktov glede statusa dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Vztraja, naj se tožba zavrne.

9. V tem upravnem sporu je odločala sodnica poročevalka kot sodnica posameznica (prvi odstavek 13. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1, in drugi odstavek 25. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnem sporu, ZUS-1C).

**Odločitev sodišča** **K I. točki izreka:**

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijanega obvestila, s katerim je toženec kot izvajalec ukrepa aktivne politike zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) odločil, da se ne sprejme tožničina ponudba za izvedbo projekta v okviru programa "Spodbude za trajno zaposlovanje mladih v vzhodni regiji". V zadevi ni sporno, da je bilo 10. 2. 2020 na spletni strani ZRSZ objavljeno Javno povabilo, na katerega se je tožnica odzvala s pravočasno in popolno ponudbo. Sprejem le-te je toženec zavrnil iz razloga, da tožnica ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih z Javnim povabilom, in sicer konkretno pogoja iz 4. točke poglavja 6.1. Javnega povabila (Splošni pogoji), da ima s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa.

12. Izpodbijano obvestilo je bilo izdano na podlagi 47. člena ZUTD, v katerem je urejen postopek izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ. Kot določa 47. člen ZUTD, se ta izbor izvaja z javnim povabilom za zbiranje ponudb po predpisih, ki urejajo izvrševanje proračuna, če ta zakon ne določa drugače (prvi odstavek). Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ. Predsednik strokovne komisije mora imeti izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, in najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, ki ga ureja ta zakon (drugi odstavek 47. člena ZUTD). Javno povabilo se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ in vsebuje vsaj: - naziv in sedež naročnika; - pravno podlago za izvedbo javnega povabila; - predmet javnega povabila; - namen in cilje javnega povabila; - pogoje za oddajo ponudb; - merila za ocenjevanje prejetih ponudb; - višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila; - upravičene stroške delodajalca; - pristojnosti in odgovornosti delodajalca; - obdobje izvajanja aktivnosti; - rok, v katerem mora biti ponudba predložena in do katerega je javno povabilo odprto; - rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana; - navodilo za izdelavo ponudb; - kontaktne osebe, pri katerih lahko ponudniki dobijo dodatne informacije; - vzorec pogodbe (tretji odstavek 47. člena ZUTD). Strokovne komisije obravnavajo predložene ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ sprejme ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja (četrti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalcu, katerega ponudba je sprejeta, se skupaj z obvestilom o izboru v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od prejema poziva k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je ponudbo umaknil (peti odstavek 47. člena ZUTD). Delodajalce, katerih ponudba ni sprejeta, izvajalec ukrepov APZ obvešča z dopisom v roku, določenem v javnem povabilu. Zoper odločitev je možen upravni spor (šesti odstavek 47. člena ZUTD).

13. Sodišče najprej pojasnjuje, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-171/17-16 z dne 6. 2. 2020, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 11/2020 z dne 25. 2. 2020, odločilo, da je 47. člen ZUTD v neskladju z Ustavo RS, in sicer iz razloga, ker zakonodajalec ni jasno določil pravil, na podlagi katerih bi lahko sodišče odločilo v konkretnem sporu, in zato tudi delodajalci ne morejo vnaprej vedeti, katere morebitne nepravilnosti lahko uveljavljajo v sodnem postopku (glej zlasti 23. točko obrazložitve navedene odločbe). Državnemu zboru je zato naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave odločbe v Uradnem listu RS. Zakonodajalec tega še ni storil. Obenem je Ustavno sodišče odločilo, da mora sodišče v upravnem sporu do odprave ugotovljene protiustavnosti presojati zakonitost obvestila iz šestega odstavka 47. člena ZUTD tako, da presoja skladnost obvestila z vsebinskimi merili in procesnimi pravili, ki so določeni v ZUTD, v smernicah in načrtu za izvajanje ukrepa APZ, v katalogu ukrepa APZ in v javnem povabilu.

14. Glede na povedano je sodišče presojalo izpodbijano obvestilo na način, kot je to predvidelo Ustavno sodišče v omenjeni odločbi, ter ugotovilo, da tožnica utemeljeno ugovarja, da je toženec pri obravnavi njene ponudbe kršil postopkovna pravila.

15. Predmet Javnega povabila, določen v njegovem 1. poglavju, je zbiranje ponudb delodajalcev za izvedbo projektov v okviru programa Trajno zaposlovanje mladih, ki obsega vključevanje mladih brezposelnih oseb iz ciljne skupine v subvencionirano zaposlitev za nedoločen čas. Namen Javnega povabila je določen v 2. poglavju, in sicer je namenjeno spodbujanju delodajalcev k zaposlovanju brezposelnih mladih iz ciljne skupine za nedoločen čas, s čimer se prispeva k njihovi delovni in socialni aktivaciji, s tem pa tudi k zmanjševanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela; cilj, kot izhaja iz 3. poglavja Javnega povabila, je omogočiti zaposlitev okvirno 600 mladim brezposelnim osebam. V 4. poglavju Javnega povabila je določeno, da dovoljena sredstva za izvedbo programa predstavljajo pomoč "de minimis", v 5. poglavju s0 informacije o ciljni skupini, v 6. poglavju pa so določeni pogoji za oddajo ponudbe, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, da bo lahko uspešen na Javnem povabilu, in sicer so v točki 6.1. urejeni Splošni pogoji, v točki 6.2. Posebni pogoji ter v točki 6.3. Dodatni pogoji.

16. V izpodbijanem obvestilu je toženec kot razlog, da se tožničina ponudba ne sprejme, navedel neizpolnjevanje vseh pogojev Javnega povabila, in sicer, da tožnica ne izpolnjuje pogoja, da ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa. Ob tem je še pojasnil, kdo se po Javnem povabilu šteje kot samozaposlena oseba.

17. Sodišče ugotavlja, da iz povzete obrazložitve izpodbijanega obvestila ne izhaja, katerega (dela navedenega) pogoja tožnica ne izpolnjuje - ali ni imela vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposlene vsaj ene osebe z najmanj polovičnim delovnim časom ali tožnica ni samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa, ali pa nobenega od njiju. Zato po presoji sodišča izpodbijano obvestilo nima razlogov o odločilnih dejstvih. Pomanjkljivost obrazložitve svoje odločitve je toženec skušal odpraviti v upravnem sporu, pa še to ne z odgovorom na tožbo, temveč šele z vlogo z dne 6. 5. 2024, v kateri navaja, da zavarovalna podlaga 016 ne podleže izpolnjevanju pogoja za sprejem ponudbe. Po ustaljeni upravnosodni praksi pa bistveno pomanjkljive obrazložitve upravne odločitve ni mogoče nadomestiti z odgovorom na tožbo ali drugo, šele v upravnem sporu podano vlogo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. ZUTD je sicer v postopku javnega povabila s tem, ko je določena vprašanja uredil sam, za vprašanja, ki s tem zakonom niso urejena, pa predvidel uporabo predpisov, ki urejajo izvrševanje proračuna (prvi odstavek 47. člena ZUTD), izključil uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Vendar tudi procesna pravila, na katera se je skliceval toženec v izpodbijanem obvestilu in po katerih je vodil predmetni postopek ter ki jih mora skladno s predhodno citirano ustavno odločbo uporabiti sodišče v tem upravnem sporu, to so določila Javnega povabila ter Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju: Uredba), zahtevajo, da je odločitev, s katero toženec obvesti ponudnika glede dodelitve sredstev, obrazložena in ima navedene ugotovitve in razloge zanjo (prvi odstavek 12. člena Uredbe). Na ta način je namreč stranki zagotovljena pravica do poštenega postopka. Če je obrazložitev akta, s katerim se sprejme odločitev, bistveno pomanjkljiva in v njej niso navedeni ugotovljeno dejansko stanje, ki je pomembno za pravilno in zakonito odločitev, ter dokazi, ki utemeljujejo obstoj teh dejstev, in preudarki, ki so toženca vodili pri odločanju, gre namreč za pomanjkljivost, ki stranki ne omogoča vložitve učinkovitega pravnega sredstva.

18. Sodišče dalje ugotavlja, da je v Javnem povabilu preverjanje izpolnjevanja pogojev določeno v 6. poglavju, in sicer v točki 6.4., kjer je določeno, da bo toženec podatke iz uradnih evidenc pridobil v času odločanja o ponudbi po uradni dolžnosti, pri čemer je v nadaljevanju določeno še, da bo toženec v lastnih evidencah preveril izpolnjevanje splošnih pogojev pod točko 6., 7. in 8. Za (obravnavano zadevo relevantni) pogoj iz 4. točke poglavja 6.1.,1 ki je dodatno pojasnjen v opombah 72 in 83, ni določen poseben način preverjanja, torej velja določilo iz točke 6.4., da bo toženec podatke iz uradnih evidenc pridobil v času odločanja o ponudbi po uradni dolžnosti. Toženec se je v izpodbijanem obvestilu glede neizpolnjevanja tega pogoja skliceval na podatke v javni evidenci ZZZS ter na obrazec "Preveritev lastnosti ponudbe". V upravnih spisih zadeve se v zvezi z izpolnjevanjem pogojev nahajata dva dokumenta, to sta "Uradni zaznamek o vpogledu v uradne evidence drugih upravljavcev zbirk podatkov" in "Obrazec za preverjanje lastnosti ponudbe". Iz slednjega izhaja, da je bila tožničina ponudba pravočasna, pravilno označena in oddana ter popolna. Iz omenjenega uradnega zaznamka pa izhaja, da je "število zaposlenih v zadnjem mesecu pred oddajo ponudbe brez subv. zaposlitev: 0" in da je "število zaposlenih pred 12 meseci brez subvencioniranih zaposlitev: 0", hkrati pa je v istem uradnem zaznamku med "Podatki iz FURS - REK obrazec" razvidno, da tožnica izplačuje dohodek, označen kot "1001 - Plača in nadomestila plače", z datumi izplačil od 18. 2. 2019 do 18. 2. 2020, razvidno pa je tudi število prejemnikov tega dohodka (tri). To pomeni, da je toženec na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovil, da tožnica nima zaposlenih oseb, obenem pa tudi, da tožnica izplačuje plače in nadomestila plače trem prejemnikom. Glede na takšne podatke (o nič zaposlenih in treh prejemnikih plače) pa bi bil pri obravnavi tožničine ponudbe toženec dolžan postopati skladno s postopkovnimi pravili, kot jih je določil v Javnem povabilu. V 8. poglavju Javnega povabila, kjer so urejena pravila glede oddaje ponudbe in ravnanja toženca s ponudbo, je v devetem odstavku določeno, da bo ponudnik, ki bo oddal nepopolno ali nerazumljivo ponudbo, v roku 8 dni od obravnave ponudbe pozvan k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi; v osmem odstavku istega poglavja pa je opredeljeno, da se za nerazumljivo šteje ponudba, v kateri navedeni podatki odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc. Če je torej toženec ugotovil, da v ponudbi navedeni podatki (da tožnica izpolnjuje vse pogoje) odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc (da tožnica nima zaposlenih delavcev oziroma ni samozaposlena v zadnjih treh mesecih pred oddajo ponudbe), hkrati pa si nasprotujejo tudi podatki iz uradnih evidenc (saj ti ob nič zaposlenih osebah izkazujejo, da tožnica izplačuje plačo trem osebam), bi moral po presoji sodišča tožnico pozvati k dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe. Ker tega ni storil, v nasprotju s postopkovnimi pravili, določenimi v Javnem povabilu, tožnica ni imela možnosti predložiti dokazil, s katerimi dokazuje zaposlitev najmanj enega delavca v zadnjih treh mesecih pred oddajo ponudbe, oziroma ni imela možnosti, da se izjasni o neskladju med podatki v njeni ponudbi in podatki, kot izhajajo iz uradnih evidenc.

19. Ker so bila po navedenem v predmetni zadevi kršena pravila postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano obvestilo odpravilo ter zadevo v skladu z nadaljnjimi določbami istega člena ZUS-1 vrnilo tožencu v ponovni postopek, v katerem bo moral upoštevati stališča iz te sodbe.

20. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče ni odločalo v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), saj bo moral najprej toženec odpraviti vse ugotovljene kršitve pravil postopka ter svojo odločitev z dejanskega in pravnega vidika v celoti obrazložiti.

21. Sklepno sodišče dodaja, da je enako odločitev sprejelo s sodbo IV U 10/2020 z dne 24. 10. 2023, izdano v zadevi, ki je v bistvenih vprašanjih podobna tu obravnavani zadevi.

**K II. točki izreka:**

22. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano obvestilo odpravilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do pavšalnega zneska povračila stroškov postopka skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Na tej podlagi je sodišče tožnici v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika priznalo pavšalni znesek povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Ta znesek mora tožnici plačati toženec v roku 15 dni od prejema te sodbe. Za tožbo plačano sodno takso v višini 148,00 EUR pa bo tožnici vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah, ZST-1, ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).

1 To je pogoj, da ima delodajalec ima s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, ki nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi pri drugem poslovnem subjektu za več kot polovico polnega delovnega časa. 2 Opomba 7 se glasi: Za samozaposleno osebo se po tem javnem povabilu šteje oseba, določena v 5. členu ZUTD, in poslovodna oseba oz. direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno odgovornostjo ali zavoda, ki je hkrati tudi družbenik te družbe in zavarovan na tej pravni podlagi. 3 Opomba 8 se glasi: Pogoj zaposlitve vsaj ene osebe je izpolnjen le, če je imel ponudnik zaposleno vsaj eno osebo zadnje tri mesece pred oddajo ponudbe z najmanj polovičnim delovnim časom ali je bil enako obdobje in delovni čas samozaposlena oseba.