Jedro

Pritožbeno sodišče ne more poseči v pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju I K 46654/2016, s katero je bil obdolženi spoznan za krivega treh kaznivih dejanj tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in za katera mu je bila izrečena pogojna obsodba in določena enotna zaporna kazen pet mesecev, s preizkusno dobo dveh let. Je pa potrebno pritrditi zagovorniku, ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe tudi v obravnavani zadevi, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega R.Z. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženemu po členu 57 KZ-1 izreče pogojna obsodba ter se mu z napadeno sodbo izrečena kazen pet mesecev zapora določi, nato pa se mu ob upoštevanju določene enotne zaporne kazni pet mesecev zapora iz pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju I K 46654/2016 z dne 18. 11. 2016, pravnomočni dne 30. 12. 2016, na novo določi enotna zaporna kazen osem mesecev zapora in preizkusna doba treh let.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega R.Z. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in mu izreko kazen pet mesecev zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni naknadno s posebnim sklepom ter mu skladno z drugim odstavkom 105. člena ZKP naložilo plačilo zneska 3.621,24 EUR oškodovancu M.J., s presežkom zahtevka pa je oškodovanca napotilo na pravdo.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolženemu izreče pogojno obsodbo ob združitvi vseh prej izrečenih kazni.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Zagovornik obdolženega uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, ne da bi pri tem navedel, katere kršitve iz člena 371 ZKP uveljavlja, niti to ne izhaja iz obrazložitve pritožbe.

5. Kršitev kazenskega zakona, ki ga prav tako uveljavlja zagovornik, ne da bi v pritožbi konkretiziral, katero kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja, pa z navedbo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker gre v obravnavani zadevi za nadaljevano kaznivo dejanje, meri na kršitev iz člena 372/5 ZKP. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj pritožbeno sodišče ne more poseči v pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Velenju I K 46654/2016, s katero je bil obdolženi spoznan za krivega treh kaznivih dejanj tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 in za katera mu je bila izrečena pogojna obsodba in določena enotna zaporna kazen pet mesecev, s preizkusno dobo dveh let. Je pa potrebno pritrditi zagovorniku, ko se zavzema za izrek pogojne obsodbe tudi v obravnavani zadevi, saj pritožbeno sodišče ugotavlja, da so za to izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Obdolženi pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja še ni bil kaznovan, kaznovan pa je bil po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja, vendar ne za štiri istovrstna dejanja, kot to navaja sodišče prve stopnje v napadeni sodbi, ampak za tri kazniva dejanja, pri čemer ni spregledati, da so vsa kazniva dejanja bila storjena v mesecu marcu 2016. Prav zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obdolženega, ki se zavzema za združitev obeh kazni in izrek pogojne obsodbe, ugodilo in odločilo tako, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je prepričano, da bo izrečena pogojna obsodba z določeno enotno zaporno kaznijo osem mesecev zapora in preizkusno dobo treh let tako vplivala na obdolženca, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

6. Zagovornik sicer še uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, vendar pritožba zagovornika v tej smeri ostaja neobrazložena.

7. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti skladno z določilom člena 383/I ZKP, je o pritožbi zagovornika obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

8. Ker je z odločbo pritožbenega sodišča bilo odločeno obdolžencu v korist, izrek o plačilu sodne takse odpade (člen 98/II ZKP).