Jedro

Sklepčnost tožbe pomeni, da iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 307,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od prvega toženca zahteval plačilo 1.700,00 EUR ter od obeh tožencev nerazdelno plačilo 1.773,49 EUR. Odločilo je tudi o stroških postopka.

2. Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženca se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik sodišču prve stopnje očita kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Utemeljuje, da je predlagal angažiranje izvedencev gradbene in računovodsko-finančne stroke, sodišče pa je ta dva dokazna predloga zavrnilo z obrazložitvijo, da naj bi bila tožba nesklepčna, čeprav bi lahko izvedenca natančno ocenila prikrajšanje pritožnika.

6. Pravici stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, torej da predlaga dokaze in se izreče o dokaznih predlogih nasprotne stranke, ustreza obveznost sodišča, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede. Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če je dokazni predlog pavšalen ali nesubstanciran ali če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. Zavrnitev dokaznega predloga stranke pa mora biti vedno ustrezno obrazložena.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je pritožbeno izpostavljena dokazna predloga zavrnilo, ker je ocenilo, da njuna izvedba ni potrebna, saj tožba ni sklepčna. Slednje, torej sklepčnost tožbe, pomeni, da iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Tožnik mora namreč navesti vsaj toliko dejstev, iz katerih se izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja s tožbo. Kaj so navedbe strank, mora biti jasno razvidno iz tožbe (in ne morebiti iz dokazov, ker ti služijo ugotovitvi resničnosti navedb), saj je s temi navedbami opredeljena tudi dejanska podlaga, ki jo sme sodišče pri odločanju upoštevati (7. člen ZPP).

8. Prvostopno sodišče je pravilno pojasnilo, da tožnikova trditvena podlaga, tako glede zahtevka na povrnitev dela stroškov bivanja (porabljenega plina, elektrike, vode in odvoza smeti), kot glede stroškov čiščenja in odvoza ostankov ruševin, ni zadostna. Tožnik namreč, navkljub pozivu sodišča, ni opredelil niti obračuna posameznih stroškov, niti načina delitve pri stroških, kateri naj bi se porazdelili med več uporabnikov oziroma koristnikov. Ker iz dejanske podlage tožbe ta dejstva niso razvidna, tožba za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika ni sklepčna. Nezadostne trditvene podlage ugotovitve izvedencev ne morejo nadomestiti. Ob odsotnosti navedb, ki naj bi se s predlaganim angažiranjem izvedencev dokazovale, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti predlaganih dokazov z angažiranjem izvedencev. Ker je imelo tako sodišče prve stopnje upravičen razlog za zavrnitev dokaznih predlogov, očitana postopkovna kršitev ni podana.

9. Tožnikova pritožba se je tako izkazala za neutemeljeno, ker uveljavljani razlogi niso podani, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških, katerih povrnitev sta v odgovoru na pritožbo zahtevala toženca, temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel, mora tožencema povrniti potrebne stroške, nastale z odgovorom na pritožbo, v katerem sta na pritožbene navedbe argumentirano odgovorila (prvi odstavek 154. člena ZPP, prvi odstavek 155. člena ZPP). Odmera teh stroškov na znesek 307,99 EUR, temelječa na Odvetniški tarifi, je razvidna iz specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 103). V kolikor tožnik tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena OZ, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).