Jedro

Namen desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je izključno v tem, da eden od staršev zakonsko določen dodaten odmerni odstotek, ob sporazumnem dogovoru, dejansko koristi. Tožnik je do priznanja dodatnega odmernega odstotka upravičen, ker odmernega odstotka ni koristila mati in sta se s tožnikom o načinu koriščenja tudi sporazumela.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

"I. Odpravijo se odločba tožene stranke št. ..., št. dosjeja ... z dne 7. 11. 2023 in začasna odločba tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 13. 4. 2023 ter odločbi tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 10. 7. 2024 in št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 21. 12. 2023 ter se tožeči stranki od 1. 3. 2023 dalje prizna pravica do starostne pokojnine v višini 1.967,16 EUR na mesec, povečana za dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti.

II.O odmeri, višini in izplačevanju starostne pokojnine bo odločila tožena stranka s posebno odločbo.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 345,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila."

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 7. 11. 2023 in začasne odločbe toženca z dne 13. 4. 2023 ter odločb toženca št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 10. 7. 2024 in 21. 12. 2023 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2.Tožnik vlaga pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da se je z ženo sporazumel, da je uveljavil 60 dni porodniškega dopusta za hči A. A. v prvem letu njene starosti. Na podlagi desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 bi se mu zato moral odstotek odmere pokojnine povečati. Do zvišanja odmernega odstotka pokojnine po presoji sodišča ni upravičen, ker je nadomestilo iz naslova starševskega varstva užival manj kot 120 dni, in ker je mati otroka že uveljavljala pravico do pokojnine. Pravna razlaga določbe, kot jo je zavzelo sodišče, ni ustavnoskladna. Zaradi arbitrarno postavljene meje 120 dni koriščenja starševskega nadomestila, mu ne pripada dodaten odmerni odstotek. V letu 1982 je bilo uveljavljanje pravice očeta do porodniškega dopusta redkost in zavarovanci niso vedeli, da bo uveljavljanje te pravice vplivalo na odmero pokojnine. Sodišče bi moralo začeti postopek za oceno ustavnosti oziroma argumentirano obrazložiti zakaj je ureditev v skladu z Ustavo. Po noveli ZPIZ-2M ob obstoju sporazumnega dogovora ni pomembno ali je moški užival nadomestilo iz naslova starševstva v trajanju najmanj 120 dni, je pa določen nov pogoj. Če se upošteva le jezikovna razlaga lahko moški uveljavi pravico do povečanega odmernega odstotka samo, če pravico do svoje pokojnine časovno uveljavi prej, preden ženska uveljavi svojo pravico do pokojnine. Neustavna je le jezikovna razlaga desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2. Z besedilom sporne določbe je tožniku kršeno ustavno načelo do pravne varnosti oziroma enakosti pred zakonom. Zakonodajalec za opisano neugodno obravnavo moških ni imel razumnega, iz narave stvari izhajajočega razloga. Bistveno je, ali je ženska uveljavila pravico do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka in ne ali je uveljavila pravico do pokojnine. Ni sporno, da otrokova mati ni uveljavljala dodatnega odmernega odstotka, in da sta se sporazumela, da bo ta odstotek uveljavil oče. Sodišče je podalo pavšalne navedbe, da določbe desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 niso v nasprotju z načelom enakopravnosti. Povzelo je le stališče ustavnosodne prakse. Že iz ustavne odločbe, ki jo povzema sodišče izhaja, da "zgolj zaradi spola nihče ne sme biti zapostavljen ali imeti prednosti", razlikovanje po spolu pa je dopustno le, "če služi vzpostavljanju dejanske enakosti med spoloma tam, kjer sicer obstajajo objektivne biološke ali funkcionalne razlike med njima". Ker omejitev iz 37. člena ZPIZ-2 položaja ženske v ničemer ne spremeni (pokojnina ji je namreč že odmerjena), ne more vzpostavljati dejanske enakosti med spoloma. Smisel ureditve pravice do uveljavljanja dodatnega odmernega odstotka je kvečjemu v tem, da dodatni odmerni odstotek uveljavlja le eden od staršev, ne glede na to, kdaj se kateri od staršev upokoji. Zakonsko določbo iz desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je treba razlagati na način, da lahko ob sporazumnem dogovoru moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, uveljavlja pravico do povečanja odmernega odstotka pod pogojem, da takšne pravice ni predhodno že uveljavljala ženska. V konkretni zadevi gre za primer, ko je ženska uveljavila pravico do pokojnine, pri čemer v dogovoru z moškim ni uveljavila pravice do povišanega odmernega procenta, saj je želela, da ta odmerni procent uveljavi moški. Ustavno nedopustno je, da ob takšnem dejanskem stanju sodišče pravice moškemu ni priznalo. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri tem na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabilo materialno pravo.

5.Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca z dne 7. 11. 2023 v zvezi s prvostopenjsko začasno odločbo z dne 13. 4. 2023 o priznanju pravice do starostne pokojnine v višini 1.998,53 EUR mesečno od 1. 3. 2023 dalje, in dokončne odločbe toženca z dne 10. 7. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 21. 12. 2023 o priznanju pravice do starostne pokojnine v višini 1.967,16 EUR mesečno od 1. 3. 2023 dalje, ki je nadomestila začasno odločbo z dne 13. 4. 2023.

6.Tožnik pri priznanju pravice do starostne pokojnine uveljavlja dodatni odmerni odstotek, ker je koristil 60 dni dopusta zaradi skrbi za hči A. A., v prvem letu njene starosti. Materi otroka je bila z odločbo toženca z dne 9. 3. 2022 že priznana pravica do starostne pokojnine od 1. 3. 2019 dalje, vendar skrbi za hči A. A. ni uveljavila pri priznanju in odmeri starostne pokojnine.

7.Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v desetem odstavku 37. člena določa, da se zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, zaradi skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, ki je državljan Evropske unije in za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere pokojnine poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 %. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, razen če je pravico do nadomestila iz naslova starševstva v trajanju vsaj 120 dni užival moški, o čemer se za vsakega posameznega otroka sporazumno dogovorita. Če ni sporazumne odločitve, je do dodatnega odmernega odstotka upravičen tisti od staršev, ki je v pretežnem delu uveljavil pravico do starševskega dopusta. Če nobeden od staršev ni bil na starševskem dopustu ali sta uveljavila pravico do starševskega dopusta v enakem delu, je do dodatnega odmernega odstotka upravičena ženska.

8.Z novelo ZPIZ-2M1 je v desetem odstavku 37. člena dodano besedilo, da lahko ob sporazumnem dogovoru dodatni odmerni odstotek uveljavi moški, ne glede na pogoj uživanja nadomestila iz naslova starševstva, če ženska še ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. V primeru smrti ženske, ki ni uveljavila pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, lahko moški uveljavi dodatni odmerni odstotek brez sporazumnega dogovora.

9.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je starostna pokojnina za pokojninsko dobo v trajanju 40 let odmerjena z odmernim odstotkom v skupni višini 71,00 %2 pravilna. Presodilo je, da tožnik ni upravičen do dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za hči A. A. v prvem letu otrokove starosti, ker ni užival nadomestila iz naslova starševskega varstva v trajanju najmanj 120 dni, mati otroka pa je že uveljavila pravico do starostne pokojnine, čeprav ni uveljavila dodatnega odmernega odstotka iz naslova skrbi za hči A. A. Po oceni sodišča prve stopnje je z novelo ZPIZ-2M oče otroka do dodatnega odmernega odstotka upravičen ob sporazumnem dogovoru, če mati otroka še ni uveljavila pravice do starostne, invalidske ali predčasne pokojnine. Zaključilo je, da gre že po jezikovni razlagi za jasno odločbo, zato namenska razlaga ni dopustna.

10.Sporno ostaja vprašanje razlage desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 tj., ali se lahko v primeru, ko je materi že priznana pravica do starostne pokojnine in dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka ni uveljavila, očetu pri odmeri pokojnine ob sporazumnem dogovoru prizna dodatni odmerni odstotek.

11.Ni utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, da je jezikovna razlaga določbe desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 jasna in ne dopušča namenske razlage. Iz obrazložitve k noveli ZPIZ-2M je zapisano, da dopolnitev zakona omogoča moškemu, ob izpolnitvi pogojev za pridobitev predčasne, starostne in invalidske pokojnine, uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke, če ženska, ob uveljavitvi pokojnine moškega,

11.ne izpolnjuje3 zakonsko določenih pogojev za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine in s tem soglaša.

12.ZPIZ-2 ni izrecno predvidel življenjskega primera upoštevanja dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka pri očetu, ko je materi že priznana starostna pokojnina (torej pogoje za priznanje pokojnine izpolnjuje) in dodatnega odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka pri tem ni uveljavljala. Ker z zakonom ni mogoče vnaprej predvideti in urediti vseh možnih življenjskih situacij, je v primeru zakonskih praznin naloga sodnika, da ugotovljeno vrzel v zakonu zapolniti (prim. Vrhovno sodišče RS, VIII Ips 275/2008). Pravno neurejeni življenjski primer se lahko reši, odvisno od razlage besedila in namena zakonodajalca. Pri iskanju ustavnoskladne rešitve pravnega vprašanja se sodišče lahko opre na splošno sprejete metode pravne razlage (prim. II DoR 57/2024). Pravno podlago za tako ravnanje mu omogoča in narekuje drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih (ZS).4

13.Po presoji pritožbenega sodišča je treba upoštevati namen in logiko zakonodajalca pri sprejetju navedene zakonske določbe. Osnovni namen pravice do dodatnega odmernega odstotka kot izhaja iz stališča, izraženega k predlogu ZPIZ-2M, je v zagotavljanju višje odmerne pokojnine staršem oziroma enemu od staršev, ki je v času svoje aktivne dobe skrbel za enega ali več rojenih oziroma posvojenih otrok. Ob različnih odsotnosti z dela zaradi skrbi za otroka taka skrb, posredno vpliva na odmero pokojnine. V predlogu je izpostavljeno, da se v praksi pojavljajo primeri, ko ženska ne izpolnjuje pogojev za pridobitve pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine (v primeru ko npr. ne izpolni pogoja pokojninske dobe), moški pa te pravice ne more uveljaviti, ker ni prejemal nadomestila iz naslova starševstva, saj je za otroka skrbela mati. Skrb za otroka je, ne glede na koriščenje nadomestila iz naslova starševstva, skrb obeh staršev. Osebe brez otrok imajo z enako višino razpoložljivega dohodka, večje možnosti, da se vključijo v dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot osebe z otroki in si na ta način zagotovijo boljšo pokojnino. Z dodatnim odmernim odstotkom se zasleduje osnovni namen, tj. izravnava pomanjkanja možnosti za zvišanje dohodkov in posledično pokojnine.

14.Namen desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 je torej izključno v tem, da eden od staršev zakonsko določen dodaten odmerni odstotek, ob sporazumnem dogovoru, dejansko koristi.5 Tožnik je do priznanja dodatnega odmernega odstotka upravičen, ker odmernega odstotka ni koristila mati in sta se s tožnikom o načinu koriščenja tudi sporazumela. Da je temu tako potrjuje zadnji stavek sporne določbe, po katerem ob smrti matere odmerni odstotek koristi moški, čeprav se o tem nista niti sporazumela. V nasprotju z namenom in dejanskem smislu desetega odstavka 37. člen ZPIZ-2 bi bila drugačna razlaga te določbe.

15.Drugačno razlogovanje bi lahko pripeljalo tudi do neenakopravne obravnave očeta in matere pri uveljavljanju dodatnega odmernega odstotka, pri katerem po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo mogoče najti utemeljenega razloga, ki izvira iz narave ureditve, in ki opravičuje zakonsko razlikovanje. S tem načinom razlage se zajame primer, ki jezikovno ni neposredno urejen in se hkrati zasleduje enakopravna obravnava moškega in ženske pri porazdelitvi starševskih obveznosti ob upoštevanju prepovedi diskriminacije na podlagi spola6.

16.Utemeljeno pritožba izpostavlja, da ni jasna presoja sodišča prve stopnje zakaj bi okoliščina, ko se je mati upokojila pred očetom in ni koristila odmernega odstotka, oče pa zato ne more koristiti dodatnega odmernega odstotka, pomenila razlikovanje po spolu, ki služi vzpostavljanju dejanske enakosti med spoloma. Ker je bila pokojnina materi že odmerjena, z odklanjanjem dodatnega odmernega odstotka očetu, ne gre za vzpostavljanje dejanske enakosti med spoloma. Niti po presoji pritožbenega sodišča v tem primer ne gre za izravnavo neugodnosti, ki izvira iz tradicionalno in zgodovinsko pogojenih različnih družbenih vlog med moškimi in ženskami.

17.Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dejstvo, kdo od staršev prvi uveljavi pravico do pokojnine, ni osebna okoliščina, zato ni varovana s 14. členom Ustave. Okoliščina, da je ženska že uveljavila pravico do pokojnine in ob dogovoru z moškim ni uveljavila pravice do povišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroka, je enak primeru, ko ženska še ni uveljavila pravice do pokojnine.7 Tožnik zato ne sme biti v drugačnem, neenakopravnem položaju s tistimi moškimi pri katerih mati še ni uveljavljala starostne pokojnine, ker zanjo ne izpolnjuje pogojev, kar je izrecno določeno v desetem odstavku 37. člena ZPIZ-2.

18.Po stališču pritožbenega sodišča navedena razlaga desetega odstavka 37. člena ZPIZ-2 pripelje do zaključka, da tožniku dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka pripada, ker se je tako sporazumel z materjo, ki tega odmernega odstotka pri odmeri pokojnine ni uveljavljala.

19.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP spremenilo tako, da je izpodbijane odločbe toženca odpravilo in tožniku priznalo pravico do starostne pokojnine, povečano za dodatni odmerni odstotek zaradi skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti. Toženec bo moral v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe na podlagi druge alineje prvega odstavka 82. člena ZDSS-1 izdati odločbo, s katero bo na novo odločil o odmeri, višini in izplačevanju starostne pokojnine. Ob tem bo ob že ugotovljeni višini pokojnine zavezan upoštevati še dodatni odmerni odstotek, priznan s to sodbo (drugi odstavek 82. člena ZDSS-1).

20.Sprejeta odločitev vpliva na odločitev o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Ob upoštevanju, da je tožnik v postopku v celoti uspel, mu je toženec, na podlagi prvega odstavka 154. člena in 155. člena ZPP, Odvetniške tarife (OT) in predloženega stroškovnika, dolžan povrniti 300 točk za udeležbo na prvem naroku za glavno obravnavo, 150 točk za udeležbo na drugem naroku za glavno obravnavo in 9 točk za materialne stroške (2 %), torej 459 točk oziroma (ob vrednosti točke 0,60 EUR) 275,40 EUR, kar skupaj z 22 % DDV (60,59 EUR) znaša 335,99 EUR. Tožnik je upravičen še do stroškov poštnine v skupni višini 9,10 EUR (za stroške pošiljanja dveh tožb in vloge z dne 28. 2. 2024).

Ni pa upravičen do priznanja 300 točk (namesto 150 točk) za drugi narok za glavno obravnavo, saj v tar. št. 16 OT za to ni podlage in tudi ne do višjega zneska za povračilo stroškov poštnine, saj iz potrdil o pošiljanju ni dokazil, da bi v višjem znesku dejansko nastali. Prav tako tožnik ni upravičen do povračila sodne takse, ker se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo (71. člen ZDSS-1). Toženec je dolžan tožniku v roku 15 dni povrniti 345,09 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

21.Ker je tožnik s pritožbo uspel, je upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Skladno z OT in predloženim stroškovnikom je toženec tožniku dolžan povrniti stroške za sestavo pritožbe (375 točk) in 2 % materialnih stroškov (7,5 točk), kar z upoštevanjem vrednosti odvetniške točke in 22 % DDV (50,49 EUR), skupaj znaša 279,99 EUR. Ni pa tožnik upravičen do povrnitve 100 točk za posvet s stranko, saj ne gre za samostojno opravilo, ki ne bi bilo zajeti že v tar. št. 16 OT, niti ni upravičen do 10 točk (namesto 7,5) za materialne stroške, ker za to ni podlage v OT (tretji odstavek 11. člena OT). Priznane stroške je toženec dolžan povrniti tožniku v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Ki se je začela uporabljati 1. 4. 2022 (Ur. l. RS, št. 29/22).

2Tožnik je do dneva uveljavitve pravice do pokojnine dopolnil 69 let in 4 mesece starosti ter 42 let, 6 mesecev in 19 dni pokojninske dobe brez dokupa. Odmernemu odstotku v višini 63,50 % za pokojninsko dobo v trajanju 40 let (prvi odstavek 37. člena ZPIZ-2) je prištetih še 7,50 % za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe v trajanju 2 let in 6 mesecev (osmi odstavek 37. člena ZPIZ-2), skupaj torej 71,00 %.

3Zakon določa dikcijo "če ženska še ni uveljavila pravice ...".

4Pravna praznina je protiustavna le, če se je z ustaljenimi metodami razlage ne da zapolniti.

5Primarno je sicer dodaten odmerni odstotek namenjen ženskam.

6Direktiva 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (UL L 6, 10. 1. 1979) in 14. člen Ustave (enakost pred zakonom).

7Bistveno je uveljavljanje dodatnega odmernega odstotka in ne uveljavljanje starostne pokojnine.

8Tožnika na začetku sodnega postopka ni zastopal odvetnik.