Jedro

Ker sklep o izvršbi še ni bil izdan, je treba šteti predlog upnika, da se izvršba opravi z novim izvršilnim sredstvom, le kot dopolnitev prvotnega predloga. Ker gre za izvršbo na nepremičnino, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.

Izrek

Za odločanje v vseh treh navedenih zadevah je krajevno pristojno Okrajno sodišče v N. M.

Obrazložitev

Upnica je 8.3.2005 vložila pri Okrajnem sodišču v K. zoper dolžnico tri izvršilne predloge na podlagi verodostojne listine. V prvem je zahtevala plačilo zneska 2.610.248,00 SIT s pripadki; v drugem plačilo zneska 751.805,80 SIT s pripadki in v tretjem plačilo zneska 377.221,20 SIT s pripadki. V vseh treh primerih je kot sredstvo izvršbe predlagala prodajo premičnin.

Še preden je sodišče odločilo o predlogu, je 12.4.2005 v vseh navedenih zadevah prejelo vlogo, imenovano kot "dopolnitev predloga za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom". S tem predlogom je upnica predlagala, da se izvršba opravi tudi s prodajo nepremičnine, vl. št. 159 k.o. Stara vas, ki leži na območju Okrajnega sodišča v N. M. Okrajno sodišče v K. je 13.4.2005 v vseh treh zadevah izdalo sklep, da ni krajevno pristojno za odločanje in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v N. M. Slednje je sprožilo spor o pristojnosti, ker šteje, da je za odločanje pristojno Okrajno sodišče v K. Okrajno sodišče v N. M. je mnenja, da je treba pristojnost sodišča presojati po trenutku prejema predloga za izvršbo po 1. odstavku 17. člena ZPP v zvezi s

15. členom ZIZ in da nato vsi nadaljnji predlogi upnika, da se opravi izvršba z drugim izvršilnim sredstvom, nimajo več vpliva.

Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v N. M. V obravnavanih zadevah je značilno, da sodišče prve stopnje, torej Okrajno sodišče v K., v nobeni od zadev še ni odločilo o predlogih za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerih je bila kot sredstvo izvršbe predlagana prodaja premičnin, ko je upnica dopolnila predlog z novim izvršilnim sredstvom, to je s prodajo nepremičnin.

Ker torej sklep o izvršbi še ni bil izdan, je predlog upnice, da se izvršba v vseh treh zadevah opravi z novim izvršilnim sredstvom, treba šteti le kot dopolnitev prvotnega predloga. To torej pomeni, da je treba upoštevati določbo 35. člena ZIZ. Ta v 2. odstavku pravi, da če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.

Če pa je v takem primeru med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu (člen 35/3 ZIZ).

Ker torej v obravnavanih zadevah sklep o izvršbi še ni bil izdan, gre za začetno kumulacijo izvršilnih sredstev. Izključno krajevno pristojno je torej sodišče, ki je pristojno za odločanje o izvršbi na nepremičnine. Tako odločitev narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka (člen 11 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ), ki je vsebovano tudi v določbi 3. odstavka 35. člena ZIZ. Načeloma je smotrno, da prevlada krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za izvršbo na nepremičnine. V konkretnem primeru je to Okrajno sodišče v N. M. Odločitev pritožbenega sodišča temelji tudi na določbi člena 24/1 ZPP in členu 104 točka 2 ZS (Zakona o sodiščih).