Jedro

Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je treba razlagati zelo restriktivno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke na oprostitev plačila sodnih taks, dovolilo pa je obročno plačilo sodnih taks v višini 3.525,00 EUR, in sicer v petnajstih mesečnih obrokih po 235,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo prvega petnajstega dne v mesecu po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa, drugih štirinajst pa petnajstega dne v naslednjih štirinajstih mesecih.

2. Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnica, in sicer iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 338. člena ZPP). Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, podrejeno pa sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je istočasno s predmetnim predlogom oprostitev sodnih taks predlagala tudi v zadevi II P 2919/2012 in I P 2668/2011, v katerih pa je sodišče njenemu predlogu v celoti ugodilo. Meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj je ugotavljalo in upoštevalo le prilive na transakcijskem računu, ne pa tudi odlivov. Priznava, da je 5. 10. 2012 resnično prejela enkratno nakazilo v znesku 2.479,47 EUR iz naslova prodaje delnic, a je navedeni znesek porabila za plačilo kurilnega olja v znesku 1.000,40 EUR, opomina v višini 366,84 EUR, izdanega s strani davčne izvršbe ter obveznega zavarovanja in popravil avtomobila. Skupno je tako porabila 1.807,72 EUR, kar je bilo nujno potrebno za normalno preživljanje tožnice in njenih otrok. Poudarja, da je v obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 10. 2012 resnično imela 3.394,23 prihodkov, a je hkrati imela tudi 3.428,89 EUR odhodkov (poleg navedenih so tu vključeni tudi izdatki za hrano, obleke in šolske potrebščine), kar pomeni, da je bilo njeno končno stanje na računu negativno. Dodaja, da ji pri preživljanju pomaga tudi mama, ki ji mesečno kot posojilo nakazuje 250,00 EUR. Njen mesečni dohodek tako skupaj z najemnino znaša 650,00 EUR, kar ne zadostuje za preživljanje tričlanske družine. Poudarja, da je bila v mesecu septembru 2012 primorana ponovno kupiti kurilno olje. Podaja tudi predlog za oprostitev sodne takse, v katerem navaja, da sta z bivšim partnerjem 24. 12. 2012 sklenila sodno poravnavo, po kateri se je M. J. zavezal plačati 4.000,00 EUR iz naslova neplačanih preživnin za mladoletno T. N. J., hkrati pa se je zavezal, da bo v prihodnje plačeval mesečno preživnino v višini 250,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določilom prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pri odločanju o oprostitvi ali obročnem plačilu taks pa mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (četrti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica od 22. 2. 2011 prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, da je lastnica avtomobila v vrednosti 4.000,00 EUR, da je imela na računu, odprtem pri banki v obdobju od 1. 8. 2012 do 31. 10. 2012 zabeleženih 3.394,23 EUR prihodkov, od tega je prejela 2.479,47 EUR v enkratnem znesku, česar pa v svoji izjavi o premoženjskem stanju ni navedla. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice ni utemeljena pritožbena navedba, ki graja zaključek sodišča prve stopnje o tožničini zmožnosti plačila sodne takse. Pritožbene navedbe, s katerimi pritožnica dodatno pojasnjuje okoliščine prejema navedenega zneska, predstavljajo nedopustne pritožbene novote (377. člen ZPP), ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Navedbe o nakupu kurilnega olja, davčnih obveznostih in stroških popravil avtomobila ter priložena dokazila v prilogah (A85-A90) prav tako predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj ni izkazano, da tožnica teh dejstev in dokazil ni mogla navajati in predlagati že v postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa (337. člen ZPP). Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da pritožnica v pritožbi priznava, da določena sredstva v višini 250 EUR dobiva tudi od svoje matere, da njen sin ni več oseba, ki bi jo bila tožnica dolžna preživljati (1) ter da je na podlagi sodne poravnave, sklenjene z bivšim zakoncem, za preživljanje mladoletne hčerke prejela 4.000,00 EUR, kar vse skupaj pritožbeno sodišče utrjuje v prepričanju, da bo tožnica odmerjeno sodno takso lahko plačala v naloženih obročnih zneskih. Institut taksne oprostitve je namreč namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je treba razlagati zelo restriktivno.

6. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je bilo tožničinemu predlogu za oprostitev sodnih taks ugodeno v dveh postopkih, ki se vodita pod opr. št. II P 2919/2012 in I P 2668/2011. Iz obeh odločitev sodišča (priloga A 82 in A 83) namreč izhaja, da sodišče ni napravilo dodatnih poizvedb o tožničinem premoženju in zato ni pridobilo podatkov o prilivih na tožničin transakcijski račun. Odločitvi v navedenih zadevah se tako nanašata na drugače ugotovljeno dejansko stanje, zato sklicevanje nanju v konkretni zadevi ni utemeljeno.

7. Glede na navedeno uveljavljanji pritožbeni razlogi niso podani, izpodbijana odločitev je materialnopravno pravilna, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Višje sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena v zvezi s 353. člen ZPP).

(1) V skladu s 123. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti oziroma dokler se redno šolajo.